plača - obveznost plačila - plačilo za delo - dokazovanje
Kadar pogodba o zaposlitvi ni sklenjena v pisni obliki, je višino dogovorjene plače in druge sestavine pogodbe dopustno ugotavljati tudi z listinami in zaslišanji strank ter prič. Sodišče prve stopnje je zanemarilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, ko je toženi stranki očitalo, da ni dokazala, da je prišlo do kakršnekoli spremembe pogodbe o zaposlitvi po določenem datumu, s katero bi bil dogovorjen polovični delovni čas in da s tem ni dokazala, da je dejansko prišlo do spremembe pogodbe o zaposlitvi iz polnega delovnega časa oz. da je tožnik po tem datumu delal le polovični delovni čas, ter preuranjeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080881
ZPP člen 212, 287, 339, 339/2, 339/2-10. OZ člen 633.
trditveno in dokazno breme – informativni dokazi – nadomeščanje trditev z dokazi – podjemna pogodba – spor majhne vrednosti – izvedba naroka – dopolnjevanje navedb na naroku – zavrnitev dokaznih predlogov
Niso dovoljeni t. i. informativni dokazi, pri katerih manjkajo dejanske navedbe oziroma so le te pavšalne in ki naj se izpeljejo zato, da bo njegova izvedba dala podlago za trditve. S predlaganjem dokaza in z njegovo izvedbo stranka ne more nadomestiti trditvene podlage.
Tožena stranka je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z izdano zamudno sodbo vložila po preteku 15-dnevnega roka iz drugega odstavka 117. člena ZPP, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo 1. odstavka 120. člena ZPP zavreči.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1. ZMZPP člen 90, 91, 91/1, 91/1-3, 92, 92/3. ZDSS-1 člen 34.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - izvedensko mnenje - predujem - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Tožnik (tuj državljan, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji) je od tožene stranke vtoževal odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel zaradi nesreče pri delu. Pri delu na gradbišču je padel iz gradbenega odra (ki ni imel prečne varovalne ograje) z višine približno 8 metrov in pri tem padcu utrpel hude telesne poškodbe. Tožena stranka je tožniku objektivno odgovorna zaradi dela na višini in krivdno odgovorna zaradi opustitve dolžnega nadzora za varno delo in zagotavljanja varnih pogojev dela. Tožnik ni imel na razpolago niti čelade niti vrvi, s katero bi se zavaroval pred padcem. Na odru je delal prvič in ni imel izkušenj z odrejenim delom (odstranjevanjem desk iz posušenega betona na višini 8 metrov). Zato tožniku ni mogoče očitati soprispevka k nastanku škode.
O posameznih oblikah nepremoženjske škode, ki jo je tožnik vtoževal in odškodnini zanje, je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi tožnikove izpovedbe in medicinske dokumentacije. Na podlagi teh dokazov sodišče prve stopnje, glede na obseg in vrste tožnikov poškodb ter potek zdravljenja, ni moglo pravilno in preverljivo ugotoviti trajanja in intenzivnosti telesnih bolečin, ki jih je utrpel tožnik, nevšečnosti med zdravljenjem, pa tudi strahu in ostalih oblik nepremoženjske škode, ki jo je tožnik v tem individualnem delovnem sporu vtoževal. Dejstvo, da tožnik ni založil zneska za izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke, ni predstavljalo ovire, da bi sodišče prve stopnje na podlagi 34. člena ZDSS-1 izvedlo ta dokaz po uradni dolžnosti.
Tretja točka 1. odstavka 91. člena ZMZPP določa, da toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške v primeru, če se tožbeni zahtevek nanaša na tožnikovo terjatev iz njegovega delovnega razmerja v Sloveniji. Med takšne terjatve spadajo tudi terjatve, ki jih tožnik uveljavlja v tem individualnem delovnem sporu.
ZPP člen 101, 101/1, 142, 142/3, 142/4. ZFPPIPP člen 123a, 123a/4.
zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti – vročanje sodnih pošiljk – predložitev pooblastila za zastopanje – odvetnik – procesno učinkovanje pooblastilnega razmerja – pripojitev
V skladu s 4. odstavkom 123.a člena ZFPPIPP odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba predložiti pooblastila. To določbo pa je potrebno razumeti samo na ta način, da odvetnik v insolvenčnih postopkih ni dolžan predložiti pooblastila kot listine, ki izkazuje pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko, ki jo zastopa v tem postopku. To pa ne pomeni, da odvetnik ni dolžan sodišče obvestiti o obstoju pooblastilnega razmerja s stranko, ki jo bo zastopal. Šele od trenutka, ko bo sodišče obveščeno o obstoju takšnega pooblastilnega razmerja, ima to lahko tudi procesne učinke v smislu dolžnosti sodišča za vročanje sodnih pošiljk stranki preko takšnega pooblaščenca.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/2, 45.
zdraviliško zdravljenje
Pravico do zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, je iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja glede na 43. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja mogoče priznati le osebi, ki mora zaradi svojega zdravstvenega stanja in drugih pogojev med rehabilitacijo bivati v zdravilišču, pod pogojem, da je podano katero od bolezenskih stanj, določenih v 45. členu Pravil in izpolnjen vsaj eden od predpisanih pričakovanih rezultatov iz drugega odstavka 44. člena Pravil. V obravnavani zadevi ni dokazan nobeden od predpisanih pogojev, zato tožnikov zahtevek na priznanje pravice do 14-dnevnega zdravljenja v naravnem zdravilišču ni utemeljen.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/5, 45, 47, 48, 49, 53. ZPP člen 249.
nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - obračun materialnih stroškov
Pritožnica je bila imenovana za izvedenko ekonomske stroke z nalogo, da po pregledu spisa in pridobitvi potrebnih podatkov ugotovi pošteno vrednost delnice družbe na dan 12.2.2007. Ob tako postavljeni nalogi s strani sodišča bi bila nujna predpostavka za uveljavljanje posebnih materialnih stroškov v smislu 1. odstavka 45. člena Pravilnika, da je postavljena jasna ločnica med tistim delom opravljenega dela pritožnice v smislu izdelave izvida in mnenja in tistim delom opravljenega dela, ki po svoji vsebini ne predstavlja same izdelave izvida in mnenja, temveč predstavljajo izvedbo analiz, meritev preiskav in drugih opravil, ki so nujno potrebni za samo izdelavo izvida in mnenja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zaposlovanje novih delavcev - preverjanje možnosti zaposlitve
Utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi posameznemu delavcu, brez katerega delodajalec lahko dosega cilje svojega poslovanja, je lahko podan že ob negativnih ekonomskih trendih, zaradi katerih delodajalcu grozi izguba (torej v smislu preprečevanja negativnega poslovnega izida) in ne šele, ko je delodajalec daljše časovno obdobje v izgubi. Tožena stranka je dokazala, da prodajni plani niso bili doseženi in da je bilo potrebno zaradi nedoseganja planiranega prometa v poslovalnicah zmanjšati število izvajalcev na delovnem mestu „prodajalec“ za dva izvajalca.
Dejstvo, da je tožena stranka zaposlovala nove delavce (in nadomeščala odsotne delavce), ni dovolj za zaključek, da je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici. Odpoved bi bila nezakonita le, če bi sodišče ugotovilo, da je tožena stranka z novim redno zaposlenim delavcem nadomestila delo tožnice, oziroma da je imela ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi za tožnico na razpolago drugo ustrezno delo.
ZPP člen 140. ZDR-1 člen 88, 88/4, 88/6, 200, 200/3.
zavrženje tožbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje - fikcija vročitve - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - nadomestna vročitev
Tožnica je v postopku na prvi stopnji zatrjevala, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi prevzeta dne 6. 1. 2014 s strani njenega nekdanjega moža. Če to drži, sodišče prve stopnje, glede na pravilno uporabo četrtega odstavka 88. člena ZDR-1, ne bi smelo šteti, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena po poteku osmih dni od dneva prvega poskusa vročitve, to je 27. 12. 2013, ampak bi moralo šteti, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena, ko je bila tudi dejansko prevzeta (s strani tožničinega bivšega moža). Ker sodišče prve stopnje ni izvajalo s strani tožnice predlaganih dokazov, s katerimi bi lahko ugotovilo, ali tožničine navedbe držijo, je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012959
ZNOMCMO člen 4, 4/1, 4/1-1, 4/1-2, 17. OZ člen 131, 131/1.
plačilo razlike plače - napotena oseba - napotitve oseb na mednarodne civilne misije - državni organ - materialna škoda - odškodninska odgovornost - pogodba o zaposlitvi
Izbirna komisija je na podlagi soglasja tožničinega predstojnika in pozitivnega mnenja Sodnega sveta sprejela sklep, da je tožnica (sodnica) primerna in usposobljena za delo v mednarodni civilni misiji. Tožnica ni želela podpisati pogodbe o zaposlitvi, ki je osnovni pogoj za napotitev na misijo, ker je ocenila, da je to zanjo degradacija sodniškega dela oziroma funkcije. Zakon o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije (ZNOMCMO) v 17. členu določa, da mora izbrani kandidat podpisati pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev, ali drugim zakonom, ki ureja njihov položaj oz. službo. Tožena stranka je tožnici ponudila sklenitev pogodbe o zaposlitvi, v kateri bi se upošteval tožničin dejanski plačni razred sodniške plače. Tožnici bi sodniška funkcija mirovala. Pripadala bi ji plača v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije in ne plača, kot so jo prejemali njeni kolegi, saj so prejemali plačo v skladu z zakonodajo lastne države. Zato tožnici vtoževana razlika med plačo, ki naj bi jo prejemala in plačo, ki jo je prejemala kot okrožna sodnica, ne pripada.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
S tem, ko je tožnica že v vlogi za priznanje pravice do Zoisove štipendije dne 1. 8. 2012 navedla, da se bo izobraževala in tudi stanovala izven kraja svojega stalnega prebivališča in da ima s 5. 10. 2012 prijavljeno začasno prebivališče v kraju študija, so bili izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
spor majhne vrednosti – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji zavarovanja – zapustitev kraja prometne nesreče – izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – tek zakonskih zamudnih obresti – zamuda dolžnika
Okoliščina, da si je po trku ogledal drug avtomobil (v katerega glede na način vožnje ni mogel trčiti), zavarovanca ne more razbremeniti obveznosti, da po prometni nesreči posreduje svoje osebne podatke oziroma podatke o zavarovanju vozila.
ZDR člen 42, 64, 64/3, 66, 66/2, 109, 109/1, 109/2, 112, 112/2, 126. ZPIZ-1 člen 93, 93/1, 98, 98/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 12, 12/1. ZZRZI člen 40, 40/7.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - odpravnina - osnova za odmero odpravnine - invalid III. kategorije - delna invalidska pokojnina - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - pravica do dela s krajšim delovnim časom
V osnovo za odmero odpravnine delavcu invalidu, ki dela s krajšim delovnim časom od polnega, se všteva le plačilo, ki ga je prejel za delo po dejanski delovni obveznosti. Zato je kot osnovo za odmero odpravnine (po 109. členu ZDR) potrebno upoštevati plačo, ki jo je tožnik (invalid III. kategorije, ki je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za polovični delovni čas) prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo za delo po dejanski delovni obveznosti.
ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika
Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku podala pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi. S tem, ko je brez pravne podlage tožnika odjavila iz delovnega razmerja in socialnih zavarovanj, še pred potekom zadnje sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je ravnala nezakonito. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za vtoževano obdobje utemeljen.
denarna socialna pomoč - izredna denarna socialna pomoč - varstveni dodatek
Dodelitev izredne denarne socialne pomoči je namenjena za reševanje materialne ogroženosti, do katere je prišlo zaradi nastalih izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje, pa jih samska oseba z lastnimi dohodki oziroma dohodkom družine ne more pokriti. Takšni izredni stroški pa so drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek.
Tožničina vloga za dodelitev izredne denarne socialne pomoči je pravilno zavrnjena, ker je tožnica v vlogi zaprosila za kritje izdatkov za zdravstvene namene in premostitev sedanje materialne ogroženosti, kar je namen dodelitve denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, izredna denarna socialna pomoč pa temu ni namenjena.
Bistvo varstva zaradi motenja posesti je v tem, da se varuje pred samovoljnimi posegi proti tistim, ki na silo odvzamejo posest zato, ker štejejo, da so upravičeni do takšne posesti oziroma, da je dejanje opravljeno v njihovo korist. Namen varstva je namreč ta, da tisti, ki ima neko stvar v posesti, le-to obdrži in da se prepreči samovolja tistega, ki meni, da je upravičen do takšne posesti.
ZPP člen 11, 110, 110/3. ZFPPIPP člen 48, 121, 374, 374/1, 374/1-2, 374/1-3.
sodni rok – prekluzivni rok – načelo hitrosti postopka – soglasje za prevzem premoženja – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti – razdelitev premoženja upnikom – načrt razdelitve neunovčene stečajne mase
Prekluzivni rok je tisti rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Sodni roki niso zgolj instrukcijski zato, ker jih je mogoče podaljšati. Tudi sodni roki, ki so podaljšljivi (če podaljšanje ni pravočasno predlagano), so lahko prekluzivni.
V postopkih zaradi insolventnosti je načelo hitrosti postopka zelo poudarjeno in zavezuje sodišča, da procesna dejanja izvajajo v zakonsko določenih rokih. To velja tudi za stranke, ki morajo procesna dejanja v postopku zaradi insolventnosti izvajati hitro in brez zavlačevanja.