Tožena stranka je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z izdano zamudno sodbo vložila po preteku 15-dnevnega roka iz drugega odstavka 117. člena ZPP, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo 1. odstavka 120. člena ZPP zavreči.
ZPP člen 11, 110, 110/3. ZFPPIPP člen 48, 121, 374, 374/1, 374/1-2, 374/1-3.
sodni rok – prekluzivni rok – načelo hitrosti postopka – soglasje za prevzem premoženja – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti – razdelitev premoženja upnikom – načrt razdelitve neunovčene stečajne mase
Prekluzivni rok je tisti rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Sodni roki niso zgolj instrukcijski zato, ker jih je mogoče podaljšati. Tudi sodni roki, ki so podaljšljivi (če podaljšanje ni pravočasno predlagano), so lahko prekluzivni.
V postopkih zaradi insolventnosti je načelo hitrosti postopka zelo poudarjeno in zavezuje sodišča, da procesna dejanja izvajajo v zakonsko določenih rokih. To velja tudi za stranke, ki morajo procesna dejanja v postopku zaradi insolventnosti izvajati hitro in brez zavlačevanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - odpoved pravici - denarno povračilo namesto odpovednega roka
Po določbi 94. člena ZDR se delavec in delodajalec lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Tožnik in tožena stranka nista sklenila pisnega dogovora na podlagi 94. člena ZDR, zato tožniku ne pripada denarno povračilo namesto odpovednega roka, in sicer ne glede na to, da je tožnik podal izjavo, da se odpoveduje pravici koriščenja odpovednega roka.
Bistvo varstva zaradi motenja posesti je v tem, da se varuje pred samovoljnimi posegi proti tistim, ki na silo odvzamejo posest zato, ker štejejo, da so upravičeni do takšne posesti oziroma, da je dejanje opravljeno v njihovo korist. Namen varstva je namreč ta, da tisti, ki ima neko stvar v posesti, le-to obdrži in da se prepreči samovolja tistega, ki meni, da je upravičen do takšne posesti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu kontrolor na igralnih avtomatih. Ravnanje tožnice, ko je vzela predmet gosta (neuporabljeno žensko majico) in si jo prisvojila, kljub temu da jo je po pozivu takoj vrnila, je šteti za naklepno ravnanje, s katerim je hudo kršila obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik ni vtoževal ugotovitve, da mu je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo dne 21. 8. 2012 in da je dolžna tožena stranka tožniku vzpostaviti delovno razmerje za čas od 22. 8. 2012 dalje oziroma do vključno 18. 12. 2013. Ker je kljub navedenemu sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe ugotovilo nezakonito prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki z dnem 21. 8. 2012 in naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku vzpostaviti delovno razmerje za čas od 22. 8. 2012 do vključno 18. 12. 2013, je prekoračilo njegov tožbeni zahtevek. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 357. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo.
Sodišče prve stopnje je odškodninski zahtevek (pravilno: tožbo) tožnice zavrglo, ne da bi navedlo razloge za takšno odločitev. Ker sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, je podana kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V obravnavanem primeru postopek osebnega vročanja odpovedi ni potekal tako, kot to določata tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP. Iz vročilnice namreč ne izhaja, da je vročevalec poskušal s t.i. nadomestno vročitvijo tožničinemu partnerju. Le če vročitev po 140. členu ZPP ni možna, kar v konkretnem primeru ni izkazano, bi moral vročevalec pustiti tožnici v nabiralniku obvestilo (ne pa pisanja), v katerem navede, kje se pisanje nahaja in rok, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Tega vročevalec ni storil, zato pogoj za zakonsko fikcijo vročitve ni izpolnjen. Po določbi 87. člena ZDR mora biti (pisna) odpoved vročena delavcu osebno in dokler ni vročena, ne more imeti učinkov. Šele z vročitvijo začne teči tudi odpovedni rok in rok za sodno varstvo.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - dokazovanje
Kadar pogodba o zaposlitvi ni sklenjena v pisni obliki, je višino dogovorjene plače in druge sestavine pogodbe dopustno ugotavljati tudi z listinami in zaslišanji strank ter prič. Sodišče prve stopnje je zanemarilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, ko je toženi stranki očitalo, da ni dokazala, da je prišlo do kakršnekoli spremembe pogodbe o zaposlitvi po določenem datumu, s katero bi bil dogovorjen polovični delovni čas in da s tem ni dokazala, da je dejansko prišlo do spremembe pogodbe o zaposlitvi iz polnega delovnega časa oz. da je tožnik po tem datumu delal le polovični delovni čas, ter preuranjeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
invalidska pokojnina - ponovni vstop v zavarovanje
Čeprav je bil tožnik v obdobju od 8. 6. 2005 do 7. 3. 2007 zavarovan kot brezposelna oseba in nato od 8. 3. 2006 do 7. 1. 2010 prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba in je bilo nato šele s pravnomočno sodbo z dne 10. 10. 2012 ugotovljeno, da ima od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011 status zavarovanca po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1, ker je bil v času od 11. 3. 2004 do 11. 12. 2011 v sodnem registru neprekinjeno vpisan kot edini družbenik in hkrati poslovodja zasebne družbe, ne gre za ponovno vključitev v zavarovanje od 8. 1. 2010 oziroma potem, ko je že pridobil pravico do invalidske pokojnine. Toženec zato v določbi 178. člena ZPIZ-1 ni imel podlage za ustavitev izplačevanja invalidske pokojnine v spornem obdobju oziroma za odločitev, da od 8. 10. 2010 do 11. 12. 2011 tožnik ni imel pravice do izplačevanja invalidske pokojnine, ki je bila tožniku priznana s pravnomočno odločbo z dne 16. 12. 2009.
stroški stečajnega postopka – tekoči stroški – neracionalna raba denarja iz stečajne mase
Nepravilnosti, ki se nanašajo na neracionalno rabo denarja stečajnega dolžnika in napačne ter nesmiselne odločitve upraviteljice v zvezi z vodenjem pravdnih postopkov, v katerih je udeležen stečajni dolžnik, ima upnik možnost uveljavljati v zvezi s kršitvijo obveznosti upravitelja v postopku in morebitno disciplinsko oziroma odškodninsko odgovornostjo upravitelja. Morebitne kršitve obveznosti upravitelja pa ne morejo biti podlaga za neizplačilo že nastalih stroškov stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 128, 141, 221d, 221d/1, 221d/4, 221/c. ZPP člen 343, 343/1, 346, 346/1.
poenostavljena prisilna poravnava – začetek postopka prisilne poravnave – pravočasnost pritožbe – posodobljeni seznam terjatev
Posodobljeni seznam terjatev in dolžnikova izjava ni sestavni del sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, zato tudi trenutek predložitve tega seznama ne povzroči podaljšanja pritožbenega roka na način, kot to predlaga pritožba.
Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sklep o začetku postopka prisilne poravnave izdalo in objavilo 21. 5. 2014. Rok za pritožbo zoper navedeni sklep je 15 dni in je tekel za pritožnika (upnika) od dneva objave sklepa in se je iztekel 5. 6. 2014. Upnikova pritožba, vložena 11. 7. 2014, je tako prepozna, zato jo višje sodišče v skladu s 128. členom ZFPPIPP zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080881
ZPP člen 212, 287, 339, 339/2, 339/2-10. OZ člen 633.
trditveno in dokazno breme – informativni dokazi – nadomeščanje trditev z dokazi – podjemna pogodba – spor majhne vrednosti – izvedba naroka – dopolnjevanje navedb na naroku – zavrnitev dokaznih predlogov
Niso dovoljeni t. i. informativni dokazi, pri katerih manjkajo dejanske navedbe oziroma so le te pavšalne in ki naj se izpeljejo zato, da bo njegova izvedba dala podlago za trditve. S predlaganjem dokaza in z njegovo izvedbo stranka ne more nadomestiti trditvene podlage.
prisilna poravnava – finančna reorganizacija – posojilo – konverzija terjatve v osnovni kapital – pogodbene obresti po posojilni pogodbi
Posojilo, iz katerega tožeča stranka zahteva sporne obresti, je bilo dano v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko, v okviru finančne reorganizacije po določbah takrat veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Gre za specialne določbe, ki urejajo konverzijo terjatve v osnovi kapital dolžnika, ki izključujejo uporabo splošnih določb. V 49.d členu ZPPSL je tako določeno, da se štejejo nove delnice za vplačane in osnovni kapital za spremenjenega z dnem pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Gre torej za pomembno razliko od splošne ureditve po ZGD, po kateri povečanje kapitala s stvarnimi vložki učinkuje šele z vpisom povečanja v sodni register.
ZJU člen 39, 39/2, 95, 156, 156/2, 156/3, 156/4. ZDR člen 15, 15/4, 75.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - javni uslužbenec - ukinitev delovnega mesta - dejansko delo
Tožena stranka, kljub spremembi Akta o sistemizaciji, s katerim je ukinila delovno mesto, za katero je imel tožnik formalno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tožniku ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za to delovno mesto, če del in nalog tega delovnega mesta tožnik dejansko in po sporazumu s toženo stranko ni opravljal. Če je tožnik opravljal drugo delo, kakor tisto, za katero je imel sklenjen aneks k pogodbi o zaposlitvi, mu gredo tudi vse pravice glede na to drugo delovno mesto.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato je upravičen do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
ZVK člen 13, 13/3, 13/3-14, 26, 26/1, 26/2. ZPP člen 14.
dejanje nelojalne konkurence – protipravnost – tehnično znanje – know-how – objava sodbe – identično dejansko stanje
Tehnično znanje je načeloma prosto dostopno vsakomur, razen če ni varovano s kakšno od pravic industrijske lastnine, zlasti s patentom. Pridobivanje tehničnega znanja z „obrnjenim inženirstvom“ (ang.: reverse engineering) in s tem tudi načrtov je dopustno, če ne gre ravno za znanje, varovano s kakšno pravico industrijske lastnine. Uporaba splošno znanih tehničnih rešitev, tudi če so (pri nekem drugem podjetju) varovane kot poslovna skrivnost, je prav tako dopustno. Podjetje ne more preprečiti uporabe splošno dostopnega tehničnega znanja tako, da ga označi kot poslovno skrivnost. V teh okvirih je tudi dopustno izdelovanje popolnih posnetkov (kopij) izdelkov drugega izdelovalca. Ni torej že vsako pridobivanje tehničnega znanja drugega podjetja protipravno in posledično tudi ni dejanje nelojalne konkurence. Protipravno postane pridobivanje tehničnega znanja (v širokem smislu) torej šele, če pri njegovem pridobivanju nastanejo še dodatne, kvalifikatorne okoliščine.
Predpostavka uspeha z zahtevkom, ki temelji na 13. členu ZVK (prepovedani nelojalni konkurenci) ni, da je bilo s prenosom tehničnega znanja tudi storjeno kaznivo dejanje.
Predpostavki za objavo sodbe (2. odstavek 26. člena ZVK) sta vsaj dve. Prva je jasna: da je bilo dejanje nelojalne konkurence sploh storjeno. Druga je, da je v stik z dejanjem nepoštene, umazane tržne tekme, vsaj potencialno, prišlo veliko število oseb.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
S tem, ko je tožnica že v vlogi za priznanje pravice do Zoisove štipendije dne 1. 8. 2012 navedla, da se bo izobraževala in tudi stanovala izven kraja svojega stalnega prebivališča in da ima s 5. 10. 2012 prijavljeno začasno prebivališče v kraju študija, so bili izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
spor majhne vrednosti – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji zavarovanja – zapustitev kraja prometne nesreče – izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – tek zakonskih zamudnih obresti – zamuda dolžnika
Okoliščina, da si je po trku ogledal drug avtomobil (v katerega glede na način vožnje ni mogel trčiti), zavarovanca ne more razbremeniti obveznosti, da po prometni nesreči posreduje svoje osebne podatke oziroma podatke o zavarovanju vozila.
ZDR člen 42, 64, 64/3, 66, 66/2, 109, 109/1, 109/2, 112, 112/2, 126. ZPIZ-1 člen 93, 93/1, 98, 98/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 12, 12/1. ZZRZI člen 40, 40/7.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - odpravnina - osnova za odmero odpravnine - invalid III. kategorije - delna invalidska pokojnina - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - pravica do dela s krajšim delovnim časom
V osnovo za odmero odpravnine delavcu invalidu, ki dela s krajšim delovnim časom od polnega, se všteva le plačilo, ki ga je prejel za delo po dejanski delovni obveznosti. Zato je kot osnovo za odmero odpravnine (po 109. členu ZDR) potrebno upoštevati plačo, ki jo je tožnik (invalid III. kategorije, ki je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za polovični delovni čas) prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo za delo po dejanski delovni obveznosti.