OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO
VSL0077110
ZPPCP-1 člen 24, 24/1, 24/2. Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti (CMR) člen 1.
prevozna pogodba – mednarodni cestni prevoz blaga – plačnik prevoza – naročnik prevoza – pošiljatelj – stranka prevozne pogodbe
Konvencija ne ureja (vsebine) prevozne pogodbe (za katero se uporablja) niti ne vsebuje določil o plačniku prevoza. Prav tako njen namen ni reševati splošnih pogodbenih težav, kot je na primer določanje cene prevoza. To pomeni, da je določbe, ki navedena vprašanja obravnavajo, potrebno iskati v ZPPCP-1 oziroma določbah OZ, kolikor ZPPCP-1 določenega vprašanja ne ureja.
V primerih, ko naročnik in pošiljatelj nista ista oseba, je treba to upoštevati. Ko ZPPCP-1 (kot tudi OZ) nalaga obveznost plačila pošiljatelju, mu jo nalaga kot stranki prevozne pogodbe, ne pa kot osebi, ki zgolj (v imenu naročnika) predaja pošiljko.
ZFPPIPP člen 67, 67/1, 212, 212/1, 212/4, 214, 214/1, 215, 215/3. ZPP člen 157, 254, 316, 316/1.
postopek prisilne poravnave – priznanje terjatev – pripoznava terjatve – procesna dispozicija – učinek pravnomočnosti – sklep o potrditvi prisilne poravnave – izvršilni naslov – načelo koncentracije
Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Primerjava pokaže, da ima ravnanje dolžnika in upravitelja v postopku prisilne poravnave, ki priznata terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077111
OZ člen 74, 619, 1035, 1041. ZPP člen 155.
spor majhne vrednosti – leasing – operativni leasing – kritje stroškov popravila leasinškega vozila – podjemna pogodba - pooblastilo – asignacija – nakazilo – učinki asignacije – potrebni pravdni stroški – stroški odgovora na pritožbo
Tožena stranka se kot nesporen naročnik pogodbe o delu svoje obveznosti plačila nasproti tožeči stranki ne more razbremeniti že s preprostim zapisom v pooblastilu, da bo vtoževani znesek plačal nekdo drug.
Samo dejstvo pooblastitve, asignanta ne odvezuje plačila vtoževanega zneska, saj zaradi same asignacije asignantova obveznost do asignatarja (še) ne preneha. Kaj takega bi bilo podano šele, ko (če) bi asignat opravil plačilo asignatarju, kar pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo.
Prekinitev leasing pogodbe med toženko in leasingodajalcem ne vpliva na pogodbeno razmerje toženke s tožečo stranko, s katero je sklenila zavarovalni pogodbi.
rezervni sklad – plačilo prispevka v rezervni sklad
Toženca se plačila prispevka v rezervni sklad ne moreta razbremeniti na predlagan način, torej da v obnovo skupnega dela stavbe (svoje terase) vložita svoja sredstva (ne glede na to, da je bila odločitev o povečanju prispevka rezervnega sklada sprejeta ravno zaradi predvidene obnove teras), saj zakon takšnega načina prenehanja obveznosti ne omogoča. Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo prispevka v rezervni sklad je odločilno le, ali sta sredstva rezervnega sklada za sporno obdobje že vplačala ali ne.
Zavezo tožene stranke, da bančno garancijo vnovči za poplačilo podizvajalcev, je
nedvomno mogoče umestiti pod pravni institut pogodbe v korist tretjega. Ker pa z
bančno garancijo razpolaga tožena stranka, je tožeča stranka kot upravičenec iz nje, ne more prisiliti k izpolnitvi pogodbe v korist tretjega, vendar pa je tožeča stranka s tem, ko je izjavila, da zahteva korist iz pogodbe v korist tretjega neposredni upravičenec iz te pogodbe in ima neizpolnitev pogodbe za posledico odškodninsko odgovornost tožeče stranke.
Tožene stranke nedvomno ni mogoče prisiliti k prostovoljni vnovčitvi bančne garancije, vsekakor pa je to po zgoraj obrazloženem mogoče po sodni poti. Bančna garancija je bila v konkretnem primeru sicer pogoj za veljavnost glavne izvajalske pogodbe, vendar pa je več kot očitno v interesu pogodbenih partnerjev bilo, da se zaradi nemotenega izvajanja del z njo zagotovi tudi zavarovanje plačil podizvajalcev. Odklanjanje unovčitve bančne garancije pa je protipravno ravnanje, saj je obveznost tožene stranke v tem, da tožečo stranko poplača iz v ta namen pridobljene bančne garancije, to obveznost pa je mogoče realizirati le z predložitvijo bančne garancije na unovčenje. Tako se krog protipravnosti kaže v nepredložitvi bančne garancije na unovčenje in posledično v neizpolnitvi obveznosti, dogovorjene v korist tožeče stranke, to je njenega poplačila kot podizvajalca.
Ravnanje tožene stranke, ki ni unovičila bančne garancije, ni skladno z načelom vestnosti in poštenja, niti z načelom prepovedi povzročanja škode, hkrati pa je v nasprotju z utemeljenim pričakovanjem tožeče stranke, da bo njeno opravljeno delo poplačano in da s tem ne bo oškodovanje njenega premoženja.
Mandatar pridobi pravico do plačila, če svojo storitveno obveznost pravilno izpolni . To pomeni, da bodisi uspešno opravi posel (v primeru odvetnikovega zastopanja v pravdnem postopku to praviloma pomeni uspeh s tožbenim zahtevkom); če pa posla ne opravi uspešno, pridobi pravico do nagrade, če je hkrati izpolnjena nadaljnja predpostavka: da je pri opravljanju posla ravnal z ustrezno skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi.
Tožena stranka ni prerekala odločilne trditve tožeče stranke glede obvestila toženi stranki o odstopu terjatve in glede tega, da je s podpisom potrdila, da je obveščena o odstopu terjatve in seveda tako tudi ni moglo biti dokaznega predloga v zvezi z neprerekano trditvijo tožeče stranke. Če pa ni trditev in za dokazovanje teh konkretnih trditev predlaganih dokazov, pa sodišče tudi ni imelo o čem sprejemati dokaznega sklepa.
Tako pritožba zmotno meni, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti vse predlagane dokaze in z njimi dokazno preizkusiti tudi nesporne trditve ali pa še več z zaslišanjem prič ugotavljati nekaj, kar ni bilo zatrjevano. Izpovedbe prič ne morejo nadomestiti trditev strank in četudi bi sodišče prve stopnje zaslišalo po toženi stranki predlagane priče, bi jih smelo le v zvezi s s tistimi trditvami tožene stranke, za katerih dokazovanje so bile predlagane.
dokazovanje z izvedencem – izvedensko mnenje – strokovno vprašanje – pravica do izvedbe dokazov
Edina možnost toženke, da dokaže utemeljenost svojih trditev, da vozili tožnika in oškodovanca nista bili poškodovani na v tožbi zatrjevani način, je izvedba dokaza s predlaganim izvedencem. Gre za vprašanje strokovne narave, na katerega lahko odgovori le izvedenec ustrezne stroke. Izpovedbi policistov (toženka utemeljeno opozarja, da tožnik ni trdil, da bi zaviral pred zatrjevanim trčenjem vozil) ne moreta nadomestiti mnenja izvedenca.
V primeru, da so v gradbeni pogodbi določene cene del za mersko enoto posameznih del, torej kot cena za enoto del, se poleg gradbenega dnevnika, ločeno vodi še knjiga obračunskih izmer.
oprostilna sodba - kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje goljufije - preslepitveni namen - pogodba za prekinitev ali odpravo spora med obdolženim in oškodovancem - gospodarska dejavnost - znaki kaznivega dejanja
Predmet inkriminacije kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena KZ ni katerakoli pogodbena nezvestoba, ampak le tista v zvezi z gospodarsko dejavnostjo, brez katere končno niti gospodarstva kot posebnega objekta kazenskopravnega varstva ne more biti.
ZUTD člen 71, 71/2, 180, 180/2. ZZZPB-D člen 61, 61/1.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
V prehodni določbi ZZZPB-D, ki je začela veljati 24. 10. 1998, je bilo določeno, da zavarovanec, ki je uveljavil pravico iz zavarovanja za primer brezposelnosti do uveljavitve ZZZPB-D, zadrži te pravice v obsegu in trajanju, kot je bilo določeno po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona (1. odstavek 61. člena ZZZPB-D). Smiselno enaka je določba 2. odstavka 180. člena ZUTD. Tožnik lahko ob ponovni uveljaviti pravice do denarnega nadomestila izrabi le pravice, ki so bile zavarovancem priznane z ureditvijo v ZZZPB v času, ko je prvič prejemal denarno nadomestilo. Zato neizrabljene pravice do nadomestila ne morejo izkoristiti v preostalem delu pri njenem ponovnem uveljavljanju, saj zakonska ureditev ob prvi uveljavitvi takšne možnosti ni določala. Tožnik bi zato tako možnost imel le, če bi se zaposlil za določen čas, krajši od 9 mesecev in bi se potem v 30 dneh ponovno prijavil na zavodu. V vseh drugih primerih ponovne zaposlitve pa zavarovanci take možnosti niso imeli, vključno s tožnikom, ki se je leta 1995 ponovno zaposlil za nedoločen čas, to pa pomeni, da v letu 2012 pravice, ki jo v letu 1994 niti ni mogel pridobiti, ne more uspešno uveljavljati.
Če dejansko stanje ni isto, gre za predhodno vprašanje, ne za učinek pravnomočnosti. Vendar pa je sodišče na odločitev sodišča v prvem postopku vezano. Posledica vezanosti je, da tega, kar je torej tožena stranka v drugem postopku prejela, tožena stranka iz prvega postopka ne more več zahtevati nazaj z zahtevkom za neupravičeno obogatitev.
Pri zahtevku iz neupravičene obogatitve ni odločilno, kakšno je (neutemeljeno) zmanjšanje premoženja upnika, temveč kakšno je neutemeljeno povečanje premoženja dolžnika.
Odločilno vprašanje v zvezi z ugovorom zastaranja je, kdaj je terjatev tožeče stranke zapadla, oziroma kdaj je začelo teči zastaranje. Res obstaja sodna praksa, po kateri začne zastaranje teči po izteku primernega roka od dneva, ko so bila dela končana in v katerem je bilo mogoče sestaviti končni obračun. Vendar to ne pomeni, da ta trenutek nastopi šele, ko so količine in cene usklajene, temveč takrat, ko so dela zaključena in bi bilo mogoče opraviti potrebne izmere in izstaviti račun.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VDS0012768
OZ člen 239, 239/1, 311, 427. ZPP člen 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 268, 268/2, 515, 515/6. ZDR člen 72.
pobot - odškodnina - odškodninska odgovornost delavca - protipravnost - izrek sodbe - bistvena kršitev določb postopka - odpoklic - odpravnina - poslovodna oseba - direktor - individualna pogodba o zaposlitvi - prevzem dolga
Izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, mora poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela, vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota (3. odstavek 324. člena ZPP). Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje pobotni ugovor zavrnilo. V izreku sodbe pa je ugotovitev o neobstoju v pobot ugovarjane terjatve izostala. Izrek sodbe je torej v nasprotju z obrazložitvijo. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Dejansko stanje v zvezi z odpoklicem tožnika ni v zadostni meri razjasnjeno, zato je preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni bil odpoklican iz nekrivdnega razloga, zaradi česar mu pripada odpravnina.
Pravila poslovno-finančne stroke in druga pravila poslovodne (managerske) stroke so merilo za presojo, ali je podana protipravnost ravnanja kot ena od predpostavk o odškodninski odgovornosti direktorja. V tem pomenu je treba razumeti določbo 2. odst. 263. člena ZGD-1, po kateri direktor družbi odgovarja za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve pri opravljanju njegovih nalog, razen če dokaže, da je pošteno in vestno izpolnjeval te obveznosti. Svojo obveznost krši že s tem, če pri vodenju poslov družbe ravna v nasprotju s pravili poslovne (managerske) stroke. Tako ravnanje mora dokazati oškodovanec, direktor pa se razbremeni, če dokaže, da je podan kateri od razlogov za razbremenitev njegove odgovornosti.
lastnost zavarovanca - opravljanje samostojne poklicne dejavnosti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Čeprav takšne določbe, kot je bila določba 2. odstavka 276. člena ZPIZ-1, ki bi urejala odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti, ZPIZ-2 nima več, z dnem 31. 12. 2012 pa je ZPIZ-1 in s tem določba 2. odstavka 276. člena prenehala veljati, to ne pomeni, da s 1. 1. 2013 ni več podlage za nadaljnje priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, če je le-ta bila priznana še v času veljavnosti ZPIZ-1. V takšnem primeru ZPIZ-2 na odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti in nadaljnjih tek, nima vpliva. Sodišče prve stopnje zato ni imelo pravne podlage, da bi odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti tožniku priznalo le do 31. 12. 2012, za kar se zavzema pritožba.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 45, 46, 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje
Pri tožnici ne gre za bolezensko stanje, kot je opredeljeno v 45. členu Pravil obveznega zdravstvenega stanja, na podlagi katerega bi bila upravičena do zdraviliškega zdravljenja. Zato njen tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču, ni utemeljen.
ZMEPIZ člen 45, 45/2, 49. ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/2, 30, 33.
lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja - družbeništvo zasebne družbe - družbenik - poslovodna oseba
Tožnik v spornem obdobju ni bil zavarovan na drugi podlagi, bil pa je družbenik v zasebni družbi, ki jo je tudi osebno vodil, zato je bilo s tem izkazano dejansko stanje, kot ga ureja drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 (po katerem se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi). Gre za obvezno zavarovanje, ki nastane po zakonu takoj, ko je vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje.
ugovor zoper plačilni nalog – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – rok za plačilo sodne takse
Sodišče je plačilni nalog sicer izdalo, še preden je bilo pravnomočno odločeno o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa je bila v trenutku, ko je odločilo o ugovoru zoper plačilne naloge, odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočna. Razlog, zaradi katerega je bila sodna taksa napačno odmerjena, pa je s pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks odpadel.
Rok za plačilo sodnih taks po plačilnih nalogih ni mogel začeti teči, preden ni bilo pravnomočno odločeno o predlogu za taksno oprostitev in ugovorih zoper plačilna naloga.
pogoji za vpis v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - stvarna pravica, ki izvira iz zemljiškega pisma - oseba, proti kateri je predlagan vpis, ni vpisana kot imetnik pravice
Pritožnik je kot podlago predlaganemu vpisu priložil sklep Okrožnega sodišča v Celju, s katerim je bila v njegovo korist izdana prepoved G.T.-ju, da obremeni ali razpolaga s stvarno pravico, ki izvira iz zemljiškega pisma. Stanje v zemljiški knjigi takega vpisa ne dovoljuje, saj G.T. ni vpisan kot imetnik pravice, glede katere je izdana prepoved razpolaganja in obremenitve. Res se za prvega imetnika zemljiškega pisma šteje ustanovitelj, vendar to v ničemer ne spremeni dejstva, da G.T. v zemljiški knjigi ni vpisan kot imetnik izvedene pravice in zato niso izpolnjeni pogoji za vpis po 150. členu ZZK-1.