ZFPPIPP člen 67, 67/1, 212, 212/1, 212/4, 214, 214/1, 215, 215/3. ZPP člen 157, 254, 316, 316/1.
postopek prisilne poravnave – priznanje terjatev – pripoznava terjatve – procesna dispozicija – učinek pravnomočnosti – sklep o potrditvi prisilne poravnave – izvršilni naslov – načelo koncentracije
Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Primerjava pokaže, da ima ravnanje dolžnika in upravitelja v postopku prisilne poravnave, ki priznata terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.
rezervni sklad – plačilo prispevka v rezervni sklad
Toženca se plačila prispevka v rezervni sklad ne moreta razbremeniti na predlagan način, torej da v obnovo skupnega dela stavbe (svoje terase) vložita svoja sredstva (ne glede na to, da je bila odločitev o povečanju prispevka rezervnega sklada sprejeta ravno zaradi predvidene obnove teras), saj zakon takšnega načina prenehanja obveznosti ne omogoča. Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo prispevka v rezervni sklad je odločilno le, ali sta sredstva rezervnega sklada za sporno obdobje že vplačala ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO
VSL0077110
ZPPCP-1 člen 24, 24/1, 24/2. Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti (CMR) člen 1.
prevozna pogodba – mednarodni cestni prevoz blaga – plačnik prevoza – naročnik prevoza – pošiljatelj – stranka prevozne pogodbe
Konvencija ne ureja (vsebine) prevozne pogodbe (za katero se uporablja) niti ne vsebuje določil o plačniku prevoza. Prav tako njen namen ni reševati splošnih pogodbenih težav, kot je na primer določanje cene prevoza. To pomeni, da je določbe, ki navedena vprašanja obravnavajo, potrebno iskati v ZPPCP-1 oziroma določbah OZ, kolikor ZPPCP-1 določenega vprašanja ne ureja.
V primerih, ko naročnik in pošiljatelj nista ista oseba, je treba to upoštevati. Ko ZPPCP-1 (kot tudi OZ) nalaga obveznost plačila pošiljatelju, mu jo nalaga kot stranki prevozne pogodbe, ne pa kot osebi, ki zgolj (v imenu naročnika) predaja pošiljko.
ZSVarPre člen 6, 6/3, 8. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3.
pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – popolna taksna oprostitev – delna oprostitev plačila sodne takse – upravičenec do denarne socialne pomoči – osnovni znesek minimalnega dohodka – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje – odplačevanje kredita – odločba ustavnega sodišča
V skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014 morajo sodišča do odprave protiustavnosti določb 11. člen ZST-1 v primerih, ko je podan predlog za popolno taksno oprostitev, sama ugotavljati, ali bi bila stranka do denarne socialne pomoči upravičena ali ne.
Prekinitev leasing pogodbe med toženko in leasingodajalcem ne vpliva na pogodbeno razmerje toženke s tožečo stranko, s katero je sklenila zavarovalni pogodbi.
Mandatar pridobi pravico do plačila, če svojo storitveno obveznost pravilno izpolni . To pomeni, da bodisi uspešno opravi posel (v primeru odvetnikovega zastopanja v pravdnem postopku to praviloma pomeni uspeh s tožbenim zahtevkom); če pa posla ne opravi uspešno, pridobi pravico do nagrade, če je hkrati izpolnjena nadaljnja predpostavka: da je pri opravljanju posla ravnal z ustrezno skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi.
Zavezo tožene stranke, da bančno garancijo vnovči za poplačilo podizvajalcev, je
nedvomno mogoče umestiti pod pravni institut pogodbe v korist tretjega. Ker pa z
bančno garancijo razpolaga tožena stranka, je tožeča stranka kot upravičenec iz nje, ne more prisiliti k izpolnitvi pogodbe v korist tretjega, vendar pa je tožeča stranka s tem, ko je izjavila, da zahteva korist iz pogodbe v korist tretjega neposredni upravičenec iz te pogodbe in ima neizpolnitev pogodbe za posledico odškodninsko odgovornost tožeče stranke.
Tožene stranke nedvomno ni mogoče prisiliti k prostovoljni vnovčitvi bančne garancije, vsekakor pa je to po zgoraj obrazloženem mogoče po sodni poti. Bančna garancija je bila v konkretnem primeru sicer pogoj za veljavnost glavne izvajalske pogodbe, vendar pa je več kot očitno v interesu pogodbenih partnerjev bilo, da se zaradi nemotenega izvajanja del z njo zagotovi tudi zavarovanje plačil podizvajalcev. Odklanjanje unovčitve bančne garancije pa je protipravno ravnanje, saj je obveznost tožene stranke v tem, da tožečo stranko poplača iz v ta namen pridobljene bančne garancije, to obveznost pa je mogoče realizirati le z predložitvijo bančne garancije na unovčenje. Tako se krog protipravnosti kaže v nepredložitvi bančne garancije na unovčenje in posledično v neizpolnitvi obveznosti, dogovorjene v korist tožeče stranke, to je njenega poplačila kot podizvajalca.
Ravnanje tožene stranke, ki ni unovičila bančne garancije, ni skladno z načelom vestnosti in poštenja, niti z načelom prepovedi povzročanja škode, hkrati pa je v nasprotju z utemeljenim pričakovanjem tožeče stranke, da bo njeno opravljeno delo poplačano in da s tem ne bo oškodovanje njenega premoženja.
dokazovanje z izvedencem – izvedensko mnenje – strokovno vprašanje – pravica do izvedbe dokazov
Edina možnost toženke, da dokaže utemeljenost svojih trditev, da vozili tožnika in oškodovanca nista bili poškodovani na v tožbi zatrjevani način, je izvedba dokaza s predlaganim izvedencem. Gre za vprašanje strokovne narave, na katerega lahko odgovori le izvedenec ustrezne stroke. Izpovedbi policistov (toženka utemeljeno opozarja, da tožnik ni trdil, da bi zaviral pred zatrjevanim trčenjem vozil) ne moreta nadomestiti mnenja izvedenca.
Tožena stranka ni prerekala odločilne trditve tožeče stranke glede obvestila toženi stranki o odstopu terjatve in glede tega, da je s podpisom potrdila, da je obveščena o odstopu terjatve in seveda tako tudi ni moglo biti dokaznega predloga v zvezi z neprerekano trditvijo tožeče stranke. Če pa ni trditev in za dokazovanje teh konkretnih trditev predlaganih dokazov, pa sodišče tudi ni imelo o čem sprejemati dokaznega sklepa.
Tako pritožba zmotno meni, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti vse predlagane dokaze in z njimi dokazno preizkusiti tudi nesporne trditve ali pa še več z zaslišanjem prič ugotavljati nekaj, kar ni bilo zatrjevano. Izpovedbe prič ne morejo nadomestiti trditev strank in četudi bi sodišče prve stopnje zaslišalo po toženi stranki predlagane priče, bi jih smelo le v zvezi s s tistimi trditvami tožene stranke, za katerih dokazovanje so bile predlagane.
ZDR člen 6, 6/1, 73, 88, 88/1, 88/3, 88/6, 90, 90/3. ZTFI člen 159, 159/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - ustrezna zaposlitev - sprememba delodajalca - diskriminacija
Ukinitev tožnikovega delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, na podlagi katerega je tožena stranka tožniku lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V konkretnem primeru ni šlo za spremembo delodajalca v smislu 73. člena ZDR zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, temveč za odločitev prve tožene stranke, da storitve preneha opravljati in da dotedanjim strankam ponudi možnost, da te storitve opravljajo pri drugi toženi stranki ali pa kje drugje, ter da delavce iz ukinjene službe zaposli pri sebi na drugih delovnih mestih. Za velik del strank (komitentov), za katere je borzno posredniške storitve opravljala prva tožena stranka, te storitve sedaj opravlja druga tožena stranka, vendar zgolj ta okoliščina ne more biti odločilna za presojo, da je šlo za spremembo delodajalca v smislu določbe 73. člena ZDR.
Okoliščina, da sta prva in druga tožena stranka želeli doseči, da bi komitenti, za katere bo storitve borznega posredovanja opravljala druga tožena stranka, naročila še vedno oddajali pri prvi toženi stranki, ne pomeni, da je šlo za prenos podjetja ali dela podjetja v smislu določbe 73. člena ZDR. Gre zgolj za način oddajanja naročil in ne za okoliščino, ki bi kazala na ohranitev identitete v smislu sodb SEU.
zahteva za sodno varstvo štetje rokov – smiselna uporaba določb rednega sodnega postopka
V obravnavani zadevi gre za postopek zoper pravno osebo, v takšnem primeru pa se za postopek glede na določbo drugega odstavka 58. člena ZP-1 smiselno uporabljajo določbe tega zakona o rednem sodnem postopku, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Glede na to, da ZP-1 nima določb o štetju rokov, je sodišče prve stopnje ob odločanju o vloženi zahtevi za sodno varstvo zagovornika pravne osebe pravilno zavzelo stališče, da je glede pravočasnosti vložene zahteve za sodno varstvo treba uporabiti določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP) na smiselno uporabo katerih napotuje določba prvega odstavka 67. člena ZP-1.
predlog za vpis lastninske pravice v vrstnem redu vložitve predloga - sprememba predloga med postopkom - vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu - vezanost sodišča na predlog - načelo vrstnega reda - prenehanje veljavnosti zaznambe vrstnega reda
Vprašanje je, ali je med zemljiškoknjižnim postopkom dopustna sprememba predloga, podobno kot je v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), urejena sprememba tožbe. V zemljiškoknjižnem postopku se določbe ZPP, ki dopuščajo spremembo tožbe uporabljajo le smiselno. Upoštevati je treba vse posebnosti zemljiškoknjižnega postopka in njegova temeljna načela, zlasti načelo vrstnega reda. Prav zato spreminjanje predlogov načeloma ni možno, ker bi predlagatelj na ta način lahko izigral načelo vrstnega reda, saj bi dosegel vpis z učinkom pred vložitvijo spremenjenega predloga.
ZUTD člen 71, 71/2, 180, 180/2. ZZZPB-D člen 61, 61/1.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
V prehodni določbi ZZZPB-D, ki je začela veljati 24. 10. 1998, je bilo določeno, da zavarovanec, ki je uveljavil pravico iz zavarovanja za primer brezposelnosti do uveljavitve ZZZPB-D, zadrži te pravice v obsegu in trajanju, kot je bilo določeno po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona (1. odstavek 61. člena ZZZPB-D). Smiselno enaka je določba 2. odstavka 180. člena ZUTD. Tožnik lahko ob ponovni uveljaviti pravice do denarnega nadomestila izrabi le pravice, ki so bile zavarovancem priznane z ureditvijo v ZZZPB v času, ko je prvič prejemal denarno nadomestilo. Zato neizrabljene pravice do nadomestila ne morejo izkoristiti v preostalem delu pri njenem ponovnem uveljavljanju, saj zakonska ureditev ob prvi uveljavitvi takšne možnosti ni določala. Tožnik bi zato tako možnost imel le, če bi se zaposlil za določen čas, krajši od 9 mesecev in bi se potem v 30 dneh ponovno prijavil na zavodu. V vseh drugih primerih ponovne zaposlitve pa zavarovanci take možnosti niso imeli, vključno s tožnikom, ki se je leta 1995 ponovno zaposlil za nedoločen čas, to pa pomeni, da v letu 2012 pravice, ki jo v letu 1994 niti ni mogel pridobiti, ne more uspešno uveljavljati.
ZPP člen 253, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR člen 184. OZ člen 179, 972, 972/1, 972/2, 972/3. ZPIZ-2 člen 2, 2/1, 6, 6/2. ZPIZ-1 člen 3, 3/1.
izvedenec - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja - pravica do izjave - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - invalidnina
Pravdni stranki sta argumentirano izpodbijali pisne ugotovitve izvedenca medicinske stroke, zato bi moralo sodišče prve stopnje izvedenca seznaniti s temi očitki ter mu dati možnost, da se o teh očitkih pisno izjavi in ga neposredno zaslišati na obravnavi. Ker tega ni storilo je kršilo določbo neposrednosti in strankam vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik neutemeljeno povezuje javnopravna zavarovanja, ki nastanejo po samem zakonu, s pogodbenim zasebnopravnim odnosom med zavarovalnico in zavarovancem. Po določbi drugega odstavka 6. člena ZPIZ-2 zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona (ZPIZ-2) z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, npr. delovnega razmerja. Ker ZPIZ-2 določa dolžnost vključitve v zavarovanje in obseg pravic iz zavarovanja, zavarovanje pa temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti, ni mogoče narave socialnega zavarovanja razlagati tako, da ne predstavlja zavarovanja pred odgovornostjo. Zato ne gre za kršenje ustavnih načel, če sodišče pravico, ki izhaja iz vključenosti v socialno zavarovanje (invalidnino), upošteva kot okoliščino pri odmeri odškodnine zaradi poškodbe pri delu.
Domneva o vročitvi mora temeljiti na izpolnitvi predpisanih formalnosti. Le na izpolnitvi vseh predpisanih formalnosti je mogoče graditi utemeljeno pričakovanje, da je naslovnik sodne pošiljke izvedel za sodno pisanje, ki mu je bilo namenjeno. Ker po trditvah tožene stranke (pravne osebe) na sedežu podjetja ni nikogar od zaposlenih, vročevalec sodne pošiljke ni mogel vročiti osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošiljke ali drugemu delavcu, in bi zato moral vročevalec v hišnem predalčniku oz. na vratih stanovanja poslovnega prostora pustiti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem je potrebo pisanje dvigniti, nato pa opraviti vročitev po določbah 142. člena ZPP.
Toženka (prodajalka) je s tem, ko si je prisvojila del gotovine iz trezorja, ki bi jo morala sicer položiti na račun tožnika, ravnala protipravno in naklepno. Za nastalo škodo je odgovorna, saj je bila kot vodja izmene v skladu s pogodbo o zaposlitvi zadolžena za pravilno stanje blagajne oz. za dnevni zaključek, za polog gotovine dnevnih izkupičkov na transakcijski račun tožnika, o morebitnih nepravilnostih oz. razlikah, ki bi nastale pri samem poslovanju, zaključku blagajne in pri pologu gotovine pa je bila dolžna opozoriti delodajalca. Podana je tudi vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo v obliki blagajniškega manka. Zato je odškodninski zahtevek tožeče stranke utemeljen.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 45, 46, 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje
Pri tožnici ne gre za bolezensko stanje, kot je opredeljeno v 45. členu Pravil obveznega zdravstvenega stanja, na podlagi katerega bi bila upravičena do zdraviliškega zdravljenja. Zato njen tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču, ni utemeljen.
Če dejansko stanje ni isto, gre za predhodno vprašanje, ne za učinek pravnomočnosti. Vendar pa je sodišče na odločitev sodišča v prvem postopku vezano. Posledica vezanosti je, da tega, kar je torej tožena stranka v drugem postopku prejela, tožena stranka iz prvega postopka ne more več zahtevati nazaj z zahtevkom za neupravičeno obogatitev.
Pri zahtevku iz neupravičene obogatitve ni odločilno, kakšno je (neutemeljeno) zmanjšanje premoženja upnika, temveč kakšno je neutemeljeno povečanje premoženja dolžnika.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pisna izjava o premoženjskem stanju – priloge – poziv na dopolnitev vloge – dokaz slabega premoženjskega stanja
Sodišče stranko, ki prosi za oprostitev plačila sodne takse, pozove na dopolnitev vloge le v primeru, da ta predlogu ni priložila izjave o premoženjskem stanju na obrazcu (toženec je to izjavo predlogu priložil), dokaze, za katere stranka šteje, da dokazujejo slabo premoženjsko stanje, pa izbira in sodišču predlaga stranka sama.