redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka se je odločila reorganizirati proizvodne funkcije, zaradi česar je prišlo do zmanjšanja števila skupnovodij v poslovni enoti in do ukinitve delovnih mest „skupinovodja“ v fazi črna montaža in v fazi sestava. Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu „skupinovodja“ v fazi sestava, je postalo njegovo delo nepotrebno. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
ZUPJS člen 13, 14, 15, 16. ZUJF člen 148. ZDoh-2 člen 133.
pravica do pomoči ob rojstvu otroka
Tožena stranka je pri ugotavljanju upravičenosti tožnice do pomoči ob rojstvu otroka v predsodnem postopku nepravilno med dohodke tožničine družine upoštevala obresti na denarne depozite pri bankah. Obresti fizične osebe do zneska 1.000,00 EUR se ne morejo všteti v dohodek, ki se upošteva pri načinu ugotavljanja materialnega položaja, ne glede na to, ali obresti izhajajo iz odločbe o odmeri dohodnine in ne glede na leto, na katero se nanašajo navedene obresti (preteklo ali predpreteklo leto).
Tožnica je upravičena do pomoči ob rojstvu otroka, saj povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po 148. členu ZUJF (64 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS).
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080900
OZ člen 282. ZFPPIPP člen 212, 214, 217. ZPP člen 214, 214/2.
izpolnitev obveznosti – kompenzacija – predmet izpolnitve – vsebina obveznosti – plačilo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo – izvajanje dokazov
Predmet izpolnitve je v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti. Dolžnik je ne more izpolniti s čim drugim niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Med strankama je bila na podlagi ponudbe in naročilnice sklenjena pogodba, iz katere izhaja, da je bilo dogovorjeno plačilo del. Gre za denarno izpolnitev, ki zaradi (očitno naknadnega) dogovora o plačilu s kompenzacijo, ni izgubila svoje denarne narave. Dogovor o plačilu s kompenzacijo je le dogovor o načinu izpolnitve denarne terjatve (brez denarnega toka), ki ni iztožljiv.
ZIZ člen 62, 62/2, 62/4, 67, 67/1, 67/1-2, 67/1-3, 76. ZPP člen 139, 139/3, 325, 328, 332, 343, 343/4.
izvršba na podlagi verodostojne listine – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – ustavitev izvršbe – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – popravni sklep – dopolnilni sklep – vročanje – vročanje na registriranem naslovu – vročanje na naslovu stavbe, ki ne obstaja – porušena stavba – nasprotna izvršba pogoji za nasprotno izvršbo
Razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj je posledica ustavitve izvršbe po uradni dolžnosti in ne sáme razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
Osnovni namen vročanja je v tem, da se naslovljenec seznani z opravljenim procesnim dejanjem sodišča oziroma nasprotne stranke, ter se mu s tem zagotovi uresničevanje pravice do izjave. Temu pa z vročanjem na naslovu stavbe, ki ne obstaja, ni mogoče zadostiti.
Razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne upravičuje vložitve predloga za nasprotno izvršbo.
pristojnost – spor o pristojnosti – pravna oseba – gospodarski spor – skupnost lastnikov stanovanj – vrednost spornega predmeta
Ker je tožeča stranka skupnost lastnikov stanovanj, niso izpolnjene predpostavke za obstoj gospodarskega spora po 481. členu ZPP, saj tožeča stranka ni gospodarski subjekt.
Tudi sklenjen krog indicev, torej posrednih dokazov, ima načeloma enako dokazno moč kot neposredni dokazi, ki jih ponuja tožnik, in jih je zato sodišče pri svoji dokazni oceni dolžno upoštevati in se do njih opredeliti.
Z zaključkom, da bi dejavniki, ki so ostali v mnenju izvedenca spregledani, enakovredno prispevali tako k zvišanju kot znižanju prihodkov in zato na izvedenčeve ugotovitve ne bi vplivali, je sodišče prevzelo vlogo izvedenca in kršilo 243. člen ZPP. Ker bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, je s tem storilo tudi bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - sprememba predpisa
Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času veljavnosti ZDR-1. Ta ne določa roka, v katerem mora delodajalec podati odpoved delavcu kot prejšnji ZDR (ki je določal, da mora delodajalec podati delavcu odpoved v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga). ZDR-1 v prehodni določbi 228. člena določa, da se v skladu z zakonom, ki je veljal do uveljavitve tega zakona, dokončajo začeti postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za postopke, ki se pred uveljavitvijo tega zakona še niso pričeli, pa določb prej veljavnega zakona ni mogoče uporabiti. Ker ZDR-1 ne določa prekluzivnega roka za podajo odpovedi, izpodbijana odpoved zaradi zamude tega roka ni nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POMORSKO PRAVO
VSL0081342
PZ člen 435, 444, 658, 658/1. OZ člen 349.
pogodba o prevozu blaga po morju – zastaranje – trditveno breme
Za odločitev o ugovoru zastaranja kot ugovoru materialnega prava mora imeti sodišče na razpolago dejstva, ki takšno presojo omogočajo. Ta dejstva pa bi morala zatrjevati tožena in ne tožeča stranka. Ona je namreč ugovarjala krajši zastaralni rok kot pri običajnih gospodarskih pogodbah.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003842
ZP-1 člen 202, 202d, 202d/6, 202d/8, 202e, 202e/2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev potrdila o prijavi na dodatno usposabljanje - preklic odložitve
Temeljni namen odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je skozi udeležbo v rehabilitacijskih programih odpraviti vzroke za kršitve cestnoprometnih predpisov in s tem zagotoviti varnost cestnega prometa, medtem ko je namen določitve 15-dnevnega roka za predložitev potrdila o prijavi v rehabilitacijski program zgolj preprečiti zavlačevanje postopka odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in zagotoviti nadzor na aktivnostjo storilca s preverjanjem pri pooblaščenih izvajalcih dodatnih usposabljanj za varno vožnjo.
Če je temeljni namen odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dosežen, ker je storilec v celoti uspešno opravil rehabilitacijski program, opustil pa je zgolj dolžnost predložitve dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program, bi bil preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nesorazmeren z naravo kršitve procesnega roka.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063131
ZFPPod člen 15, 15/5, 15/5-1, 17, 17/1, 17/5, 19, 19/1, 19/1-5, 19/3, 19/4, 21, 21/1. ZGD člen 244, 256, 256/2, 256/4. ZFPPIPP člen 34, 40.
odškodninska odgovornost uprave - odškodninska odgovornost nadzornega sveta - načelo enakega obravnavanja upnikov - vzročna zveza - finančno poslovanje - preusmeritev poslovanja in finančnih tokov - načrt finančne reorganizacije - prisilna poravnava - uprava - prosta podjetniška presoja - free judgement rule - prepoved pridobivanja lastnih delnic - nadzorni svet - dolžni nadzor - zakonska domneva - trditveno in dokazno breme - dokazi - bilanca stanja
„Preusmeritev poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo pravno oziroma fizično osebo“ je abstrakten pojem, ki ga mora s konkretno vsebino napolniti šele sodišče. Gre lahko za množico raznovrstnih pravnih poslov ali pravnih dejanj, ki posamično ali pa šele vsa skupaj, gledano kot celota, izpolnijo dejanski stan, ki pomeni „preusmeritev poslovanja in finančnih tokov“.
Odškodninski zahtevek zaradi preusmeritve poslovanja bo po vsebini največkrat res zahtevek zaradi škodljivih pogodb, saj se preusmeritev praviloma izpelje s pravnimi poslom, zakon pa že sam postavlja domnevo, da je takšen pravni posel škodljiv oz. da je v njegovi posledici nastala škoda.
ZFPPod je že sam postavil domnevo, da so upniki zaradi preusmerjanja finančnih tokov in poslovanja na druge pravne osebe v času po potrditvi prisilne poravnave do poteka roka za izpolnitev obveznosti iz potrjene prisilne poravnave, neenakopravno obravnavani in je zato takšna ravnanja tudi prepovedal. Sodišču prve stopnje se zato ni bilo treba ukvarjati z ugotavljanjem, kateri upniki so bili neenakopravno obravnavani. V primeru zakonske domneve nosi trditveno in dokazno breme stranka, ki domnevo izpodbija in ne stranka, ki se nanjo sklicuje. Zato je bilo na strani prvotožene stranke, da trdi in dokaže, da so bili upniki tožeče stranke kljub preusmeritvi poslovanja in finančnih tokov enakopravno obravnavani, oz. da preusmeritev poslovanja ni vplivala na njihov finančni položaj.
Po načelu proste podjetniške presoje (free judgment rule) se lahko presojajo le takšna ravnanja uprave, ki so bila storjena v dovoljenih mejah polja proste presoje.
Bilanca stanja družbe ni dokaz, ki bi bil objektivno primeren za dokazovanje plačila (družbe ali družbi), saj dejstev plačila ne izkazuje. Plačilo obveznosti (iz obveznic) se izvede z denarnim tokom od zavezanca (izdajatelja obveznic) k upravičencu (zakonitemu imetniku obveznic). Plačilo se torej dokaže tako, da se dokaže denarni tok od izdajatelja obveznic k njihovemu imetniku. Bilanca stanja ne kaže nobenih denarnih tokov in je zato za namene dokazovanja plačila brez vsakršne dokazne vrednosti.
upniški odbor - člani upniškega odbora - ovire za imenovanje - ločitveni upnik
Upnikova terjatev mora biti zavarovana na premoženju stečajnega dolžnika, sicer upnik ni ločitveni upnik stečajnega dolžnika. Če upnik v obravnavanem stečajnem postopku ni ločitveni upnik stečajnega dolžnika, ne obstaja ovira za njegovo imenovanje za člana upniškega odbora v tem postopku.
V primerih, ko tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, je potrebno, da sodni izvedenec geodetske stroke že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, tožnik pa mora zahtevati ugotovitev, da je lastnik tistega dela parcele št. xx, ki je v priloženem elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru označen z rezervirano parcelno številko yy. Tako je zadoščeno zahtevi iz 8. člena ZEN, ki je uredil evidentiranje sprememb v katastru na podlagi sodne odločbe in določil obveznost, da mora stranka sodni odločbi obvezno priložiti elaborat. Zahtevek iz te pravde (ki je oblikovan skladno s tem stališčem), se torej razlikuje od zahtevka iz prejšnje pravde, saj bi bila sodba, s katero bi bilo ugodeno temu tožbenemu zahtevku, lahko podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, prejšnja sodba pa zaradi drugačnega zahtevka teh lastnosti nima. Iz tega razloga zahtevka nista identična.
USTAVNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB
VSL0081813
URS člen 125. ZS člen 3, 3/1. ZTFI člen 144, 491, 491/2, 491/4. Tarifa o taksah in nadomestilih tarifna številka 77, 77/3.
exceptio illegalis - načelo sorazmernosti - tarifa agencije za trg vrednostnih papirjev - nadomestilo za nadzor - načelo sorazmernosti - obseg opravljenega dela
ZTFI v 4. odstavku 491. člena določa dva kriterija sorazmernosti – višina letnega nadomestila mora biti sorazmerna z vrsto in z obsegom opravljenega nadzora. Tožeča stranka je z različnimi višinami pavšalnih zneskov nadomestila morda zadostila sorazmernosti glede vrste opravljenega nadzora, ne pa tudi sorazmernosti glede njegovega obsega.
Določba Tarife (podzakonskega akta), ki določa, da se nadomestilo plača za vse leto, ne glede na to koliko časa bo tožeča stranka nadzor dejansko opravljala (ki z drugimi besedami pomeni, da je nadomestilo enako, ne glede na to, kolikšen nadzor bo opravila), nasprotuje izrecni določbi ZTFI, da mora biti višina nadomestila sorazmerna opravljenemu delu (torej obsegu opravljenega nadzora).
dobava plina - stroški obratovanja - zastaranje terjatev - terjatve iz gospodarskih pogodb - splošni zastaralni rok - dobava izvršena za potrebe gospodinjstva - gospodinjska terjatev - enoletni zastaralni rok
Za zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodbe se sicer res uporablja 349. člen OZ, vendar pa ima ta zastaralni rok skladno s stališčem teorije naravo splošnega zastaralnega roka, torej če za posamezno terjatev ni določeno drugače. Za terjatve za dobavljen plin, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva, pa je v 1. točki 1. odstavka 355. člena OZ določeno, da zastarajo v enem letu. Nedvoumno je torej določen enoletni zastaralni rok za primere, ko je bila dobava (oziroma storitev) izvršena za potrebe gospodinjstva, pri čemer je odločilna prav sintagma 'za potrebe gospodinjstva'.