ZUPJS člen 13, 14, 15, 16. ZUJF člen 148. ZDoh-2 člen 133.
pravica do pomoči ob rojstvu otroka
Tožena stranka je pri ugotavljanju upravičenosti tožnice do pomoči ob rojstvu otroka v predsodnem postopku nepravilno med dohodke tožničine družine upoštevala obresti na denarne depozite pri bankah. Obresti fizične osebe do zneska 1.000,00 EUR se ne morejo všteti v dohodek, ki se upošteva pri načinu ugotavljanja materialnega položaja, ne glede na to, ali obresti izhajajo iz odločbe o odmeri dohodnine in ne glede na leto, na katero se nanašajo navedene obresti (preteklo ali predpreteklo leto).
Tožnica je upravičena do pomoči ob rojstvu otroka, saj povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po 148. členu ZUJF (64 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS).
Tožena stranka kot zdravstvena ustanova objektivno odgovarja za ravnanje svojih delavcev, kar pa ne pomeni, da je za samo škodno dejanje objektivno odgovorna, saj zdravljenja ni mogoče šteti za nevarno dejavnost, ki bi opravičevala uporabo pravil o odgovornosti po načelu vzročnosti. Zdravstvena ustanova tako vselej odgovarja krivdno, pri čemer je razmerje med bolnikom in zdravstveno ustanovo pogodbene narave.
Napotnica mora biti izpolnjena na način, da že iz same njene vsebine izhaja nujnost pregleda oziroma posega in se lahko na tej podlagi opravi osnovno triažiranje – to je določitev vrstnega reda pregledov oziroma posegov glede na njihovo potrebnost oziroma nujnost.
ZZDej ne priznava t.i. terapevtskega privilegija, to je pravice zdravnika, da sam odloči, v kolikšni meri bo bolnika poučil oziroma seznanil z diagnozo ter z riziki, ki jih s seboj prinaša medicinski poseg. Odklonitev pojasnila ima svojo podlago le tedaj, če bi pojasnilo škodljivo vplivalo na bolnikovo zdravstveno stanje.
Zdravnikova pojasnjevalna dolžnost je izrednega pomena, ne le v postopku samega zdravljenja, temveč že v postopku pridobivanja dokončne diagnoze na podlagi suma, zaradi katerega je napoten na specialistično obravnavo, saj se le tako lahko zagotovi, da bo pacient nemudoma odreagiral oz. da se pacient seznani o posledicah, če ne bo ravnal po napotilu splošnega zdravnika.
Z možnostjo verjetnosti preživetja sta tožnika dokazala, da je dejanje, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom je presojalo sodišče, povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka. S tem, ko sta tožnika torej dokazala, da bi imel pokojni D. s pravilnim ravnanjem delavke tožene stranke možnost preživetja , je na toženo stranko prešlo dokazno breme, da bi prišlo do škodne posledice, torej D. smrti, kljub temu, če bi delavka tožene stranke ravnala pravilno.
Zdravstvena kartoteka je javna listina, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
SPZ člen 45, 45/1, 45/5, 217, 217/2, 223, 223-2. ZTLR člen 54, 54/1. ZOdvT člen 14, 19.
stvarna služnost hoje in vožnje – gozd – priposestvovanje stvarne služnosti – upoštevanje priposestvovalne dobe pravnih prednikov – nepravo priposestvovanje služnosti – prenehanje stvarne služnosti – pravdni stroški – nagrada za postopek in narok – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Predmet tožbenega zahtevka je ugotovitev stvarne služnosti hoje in vožnje na toženčevi nepremičnini za potrebe gozdnega zemljišča tožnikov, zato je potrebnost voženj po sporni poti pogojena z gospodarjenjem gozda.
Določilo splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, po katerem je zavarovalno kritje izključeno v primeru „škode zaradi prevare, utaje ali zatajitve pri zavarovancu, ki posojajo vozila za plačilo“, se nanaša le na tiste zavarovance, ki posojajo vozila za plačilo (rent a car družbe).
Določila splošnih pogojev, da določene nevarnosti niso krite, če je storilec sozavarovana oseba, ni mogoče širiti z uporabo analogije, temveč velja takšna izključitev kritja le za nevarnosti, ki so taksativno naštete.
ZDR člen 6, 6.a, 45, 45/2, 45/3, 184. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev prepovedi diskriminacije na delovnem mestu
Tožena stranka je uspela dokazati, da ni šlo za psihično nasilje nad tožnico ter da je naredila vse potrebno, da tožnico obvaruje pred nadlegovanjem oziroma trpinčenjem na delovnem mestu in da tožnice ni postavljala v neenakopraven položaj ali ji priznala manj pravic in ugodnosti v primerjavi s sodelavci. Zato tožničin zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve prepovedi diskriminacije ni utemeljen.
Opravljanja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ob upoštevanju dejstva, da tožnica ni imela s strani pristojnih organov ugotovljenih zdravstvenih omejitev, ni mogoče šteti za izpostavljanje tožnice za zdravje neugodnim klimatskim vplivom, saj je bilo ugotovljeno, da so bili vsi delavci, ki so delali v proizvodni hali, izpostavljeni takim vplivom, torej odpiranju vhodnih vrat in prepihu, hladnemu zraku.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0013172
ZDR člen 184. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izvedensko mnenje- zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec medicinske stroke - nepremoženjska škoda - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja - razlogi o odločilnih dejstvih
Le z izvedencem medicinske stroke bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo, kakšen primarni in sekundarni strah je tožnik trpel, kakšen je bil obseg in trajanje njegovih telesnih bolečin, ali tovrstna poškodba lahko pusti kakšne trajne posledice, ali jih je konkretno pustila pri tožniku in ali je tožnik zaradi takšnih posledic kakorkoli omejen pri svojih aktivnostih (delovnih in prostočasnih). Pritožba ima zato prav, da bi sodišče prve stopnje glede na predlog tožnika moralo postaviti izvedenca medicinske stroke. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo obsega, vrste (zlom, zvin, udarnina ali kaj drugega) in intenzitete (hujša ali lažja) poškodbe ter ni ugotavljalo zdravstvenih posledic, ki naj bi jih tožniku pustila obravnavana poškodba. Ker izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP
obseg zapuščine – skupno premoženje zakoncev – sredstva, pridobljena z delom – odpravnina, ki jo je prejel zakonec zapustnika – delo v času trajanja zakonske zveze
Le učinek tistega dela, ki sta ga zakonca (oz. eden od njiju) opravila v času trajanja zakonske zveze, je treba obravnavati kot njuno skupno premoženje. Če je zakonec delo deloma opravil v času pred sklenitvijo zakonske zveze, deloma pa kasneje, v skupno premoženje sodi le plačilo, ki je sorazmerno delu, ki ga je zakonec opravil, odkar je bil poročen.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079962
SZ-1 člen 25, 30, 30/1, 50, 50/1, 66, 66/2. OZ člen 197, 776. ZOdvT tarifna številka 3100, 3460.
pooblastila upravnika – stroški obratovanja – merilo za razdelitev stroškov – neupravičena obogatitev – izdatek za drugega – odmera pravdnih stroškov – nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - vštetje nagrade
Med pravdnima strankama je bila sklenjena veljavna pogodba o izvajanju stanovanjskih storitev, po kateri je tožnica dobaviteljem plačevala stroške obratovanja in vzdrževanja iz svojih lastnih sredstev namesto etažnih lastnikov. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo 197. člen OZ, ki določa, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši,ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, od njega pravico zahtevati povračilo.
Ker so objavljeni predpisi, kot je tudi zadevni pravilnik, znani vsem in veljajo za vse enako, se tožena stranka neutemeljeno sklicuje na nepoznavanje ključa delitve stroškov obratovanja. Ker tožena stranka ni specifično ugovarjala načinu izračuna posameznih stroškov, je njen pavšalni ugovor, da ni bil upoštevan delilni načrt o delitvi stroškov, neutemeljen.
ZObr člen 100.a. ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-3, 32/5. KPJS člen 40, 42, 42/1, 42/2, 43, 43/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4, 97.b, 97.b/4. ZDR člen 147, 149, 149/1.
dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času - dodatek za delo ponoči - sodno varstvo - predhodno varstvo pri delodajalcu - dodatek za izmensko delo - nočno delo - „ruski turnus“
Tožnik je delal v t.i. „ruskem turnusu“ oziroma izmeni (delo je opravljal 12 ur, nato počival 24 ur, nato delal ponoči 12 ur, temu pa je sledil 48 urni počitek). Ruski turnus po svoji naravi pomeni neenakomerno razporeditev delovnega časa v smislu določbe 147. člena ZDR, saj pri enakomerni razporeditvi delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Pri ruskem turnusu namreč delodajalec na daljše časovno obdobje (nekaj tednov) ne more zagotoviti, da bi delavec lahko vsak teden delal najmanj 4 dni v tednu, ker zaradi izmen in 48 urnega počitka delavec nujno pride do situacije, da dela le tri dni v tednu. Tožnik bi bil torej upravičen do dodatka za delo v neenakomernem delovnem času, če ne bi določba četrtega odstavka 97.b člena ZObr izrecno določala, da se delo v ruskem turnusu šteje za izmensko delo. Zato tožniku za opravljanje izmenskega dela pripada dodatek v višini 7 %.
Kot nočno delo se po določbi prvega odstavka 149. člena ZDR šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne. Ker je bilo ugotovljeno, da je bila z razporedom določena nočna izmena, je tožnik upravičen do plačila še ene vtoževane ure, torej do 6. ure zjutraj, saj mu je tožena stranka neutemeljeno, brez upoštevanja drugega stavka prvega odstavka 149. člena ZDR, priznavala dodatek za nočno delo v višini 30 % le v smislu določbe prvega stavka prvega odstavka 149. člena ZDR, torej za sedem ur, in ne za osem ur.
Kot periodični dohodek zavezanca za plačilo sodne takse je ob smiselni uporabi predpisov o socialnem varstvu potrebno upoštevati le plačo po neto principu, ne pa tudi nadomestil za potne stroške in stroške prehrane.
pogodba o finančnem leasingu – zmota – prevara – predmet pogodbe – nakup vozila – nesporazum – indirektni finančni leasing
Dejstvo, da je tožnik, kot sam priznava, podpisal pogodbo, ne da bi jo prej prebral, nima nobenega vpliva na veljavnost pogodbe. Takšna zmota namreč ni opravičljiva, saj tožnik pri sklepanju pogodbe očitno ni ravnal s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063131
ZFPPod člen 15, 15/5, 15/5-1, 17, 17/1, 17/5, 19, 19/1, 19/1-5, 19/3, 19/4, 21, 21/1. ZGD člen 244, 256, 256/2, 256/4. ZFPPIPP člen 34, 40.
odškodninska odgovornost uprave - odškodninska odgovornost nadzornega sveta - načelo enakega obravnavanja upnikov - vzročna zveza - finančno poslovanje - preusmeritev poslovanja in finančnih tokov - načrt finančne reorganizacije - prisilna poravnava - uprava - prosta podjetniška presoja - free judgement rule - prepoved pridobivanja lastnih delnic - nadzorni svet - dolžni nadzor - zakonska domneva - trditveno in dokazno breme - dokazi - bilanca stanja
„Preusmeritev poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo pravno oziroma fizično osebo“ je abstrakten pojem, ki ga mora s konkretno vsebino napolniti šele sodišče. Gre lahko za množico raznovrstnih pravnih poslov ali pravnih dejanj, ki posamično ali pa šele vsa skupaj, gledano kot celota, izpolnijo dejanski stan, ki pomeni „preusmeritev poslovanja in finančnih tokov“.
Odškodninski zahtevek zaradi preusmeritve poslovanja bo po vsebini največkrat res zahtevek zaradi škodljivih pogodb, saj se preusmeritev praviloma izpelje s pravnimi poslom, zakon pa že sam postavlja domnevo, da je takšen pravni posel škodljiv oz. da je v njegovi posledici nastala škoda.
ZFPPod je že sam postavil domnevo, da so upniki zaradi preusmerjanja finančnih tokov in poslovanja na druge pravne osebe v času po potrditvi prisilne poravnave do poteka roka za izpolnitev obveznosti iz potrjene prisilne poravnave, neenakopravno obravnavani in je zato takšna ravnanja tudi prepovedal. Sodišču prve stopnje se zato ni bilo treba ukvarjati z ugotavljanjem, kateri upniki so bili neenakopravno obravnavani. V primeru zakonske domneve nosi trditveno in dokazno breme stranka, ki domnevo izpodbija in ne stranka, ki se nanjo sklicuje. Zato je bilo na strani prvotožene stranke, da trdi in dokaže, da so bili upniki tožeče stranke kljub preusmeritvi poslovanja in finančnih tokov enakopravno obravnavani, oz. da preusmeritev poslovanja ni vplivala na njihov finančni položaj.
Po načelu proste podjetniške presoje (free judgment rule) se lahko presojajo le takšna ravnanja uprave, ki so bila storjena v dovoljenih mejah polja proste presoje.
Bilanca stanja družbe ni dokaz, ki bi bil objektivno primeren za dokazovanje plačila (družbe ali družbi), saj dejstev plačila ne izkazuje. Plačilo obveznosti (iz obveznic) se izvede z denarnim tokom od zavezanca (izdajatelja obveznic) k upravičencu (zakonitemu imetniku obveznic). Plačilo se torej dokaže tako, da se dokaže denarni tok od izdajatelja obveznic k njihovemu imetniku. Bilanca stanja ne kaže nobenih denarnih tokov in je zato za namene dokazovanja plačila brez vsakršne dokazne vrednosti.
V primerih, ko tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, je potrebno, da sodni izvedenec geodetske stroke že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, tožnik pa mora zahtevati ugotovitev, da je lastnik tistega dela parcele št. xx, ki je v priloženem elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru označen z rezervirano parcelno številko yy. Tako je zadoščeno zahtevi iz 8. člena ZEN, ki je uredil evidentiranje sprememb v katastru na podlagi sodne odločbe in določil obveznost, da mora stranka sodni odločbi obvezno priložiti elaborat. Zahtevek iz te pravde (ki je oblikovan skladno s tem stališčem), se torej razlikuje od zahtevka iz prejšnje pravde, saj bi bila sodba, s katero bi bilo ugodeno temu tožbenemu zahtevku, lahko podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, prejšnja sodba pa zaradi drugačnega zahtevka teh lastnosti nima. Iz tega razloga zahtevka nista identična.
Razveljavitvena odločba na podlagi 125. člena URS in smiselne uporabe določb ZUstS učinkuje v vseh razmerjih, nastalih pred dnem, ko je razveljavitvena odločba začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
upniški odbor - člani upniškega odbora - ovire za imenovanje - ločitveni upnik
Upnikova terjatev mora biti zavarovana na premoženju stečajnega dolžnika, sicer upnik ni ločitveni upnik stečajnega dolžnika. Če upnik v obravnavanem stečajnem postopku ni ločitveni upnik stečajnega dolžnika, ne obstaja ovira za njegovo imenovanje za člana upniškega odbora v tem postopku.
Tožnica je tako po spremembi navedb sicer še vedno imela en sam zahtevek zoper toženko, vendar je opustila prvotno zatrjevano dejansko podlago (o upravljalcu smučišča), zato gre za spremembo istovetnosti zahtevka in s tem za spremembo tožbe po drugem odstavku 184. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
USTAVNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB
VSL0081813
URS člen 125. ZS člen 3, 3/1. ZTFI člen 144, 491, 491/2, 491/4. Tarifa o taksah in nadomestilih tarifna številka 77, 77/3.
exceptio illegalis - načelo sorazmernosti - tarifa agencije za trg vrednostnih papirjev - nadomestilo za nadzor - načelo sorazmernosti - obseg opravljenega dela
ZTFI v 4. odstavku 491. člena določa dva kriterija sorazmernosti – višina letnega nadomestila mora biti sorazmerna z vrsto in z obsegom opravljenega nadzora. Tožeča stranka je z različnimi višinami pavšalnih zneskov nadomestila morda zadostila sorazmernosti glede vrste opravljenega nadzora, ne pa tudi sorazmernosti glede njegovega obsega.
Določba Tarife (podzakonskega akta), ki določa, da se nadomestilo plača za vse leto, ne glede na to koliko časa bo tožeča stranka nadzor dejansko opravljala (ki z drugimi besedami pomeni, da je nadomestilo enako, ne glede na to, kolikšen nadzor bo opravila), nasprotuje izrecni določbi ZTFI, da mora biti višina nadomestila sorazmerna opravljenemu delu (torej obsegu opravljenega nadzora).
Če je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan pred 14.6.2013, se za hujši prekršek šteje tisti prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj 700 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila.