Odlok o oskrbi s pitno vodo člen 18, 18/2, 19. OZ člen 393, 393/1, 395, 395/1. ZS člen 3. ZPP člen 2, 7.
plačilo komunalnih storitev – več uporabnikov – skupno odjemno mesto – solidarna odgovornost – deljiva obveznost – zakonska analogija – pasivna legitimacija – lastništvo nepremičnine – razpravno načelo – odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Tožeča stranka dobavlja pitno vodo več uporabnikom (43 lastnikom individualnih hiš), ki imajo skupni vodovodni priključek. Ker je dogovor o načinu delitve (po dejanski porabi) sklenila le z nekaterimi izmed njih (z večino), ne pa tudi s toženo stranko, slednje tak sporazum ne zavezuje.
Obveznost plačila vodarine je deljiva, kar pomeni, da na vsakega uporabnika odpade enak del (1/43 od mesečnih zneskov za celotno odjemno mesto).
Solidarno obveznost lahko predpiše le zakon (in ne občinski odlok) ali pa temelji na sporazumu (ki ga v danem primeru ni).
ZUPJS člen 13, 14, 15, 16. ZUJF člen 148. ZDoh-2 člen 133.
pravica do pomoči ob rojstvu otroka
Tožena stranka je pri ugotavljanju upravičenosti tožnice do pomoči ob rojstvu otroka v predsodnem postopku nepravilno med dohodke tožničine družine upoštevala obresti na denarne depozite pri bankah. Obresti fizične osebe do zneska 1.000,00 EUR se ne morejo všteti v dohodek, ki se upošteva pri načinu ugotavljanja materialnega položaja, ne glede na to, ali obresti izhajajo iz odločbe o odmeri dohodnine in ne glede na leto, na katero se nanašajo navedene obresti (preteklo ali predpreteklo leto).
Tožnica je upravičena do pomoči ob rojstvu otroka, saj povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po 148. členu ZUJF (64 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS).
Glede na dispozitivno naravo izvršilnega postopka, odraz katere je tudi upnikova izključna domena za predlaganje izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe v primeru izterjave denarne terjatve (prvi odstavek 34. člena ZIZ), je v primeru nastopa takšne ovire, ki onemogoča opravo izvršbe z dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, domena upnika, da poda ustrezne predloge za uspešno nadaljevanje izvršbe. Zato pa mora v takšni situaciji sodišče prve stopnje upnika seznaniti z nastalo oviro in ga pozvati, da v določenem roku poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe. V primeru upnikovega neodziva oz. upnikovega odziva, ki ne zagotavlja uspešnega nadaljevanja izvršbe, sme sodišče izvršbo z dovoljenimi izvršilnimi sredstvi v tem obsegu ustaviti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - retrogradni bolniški stalež
Tožnik v spornem času ni bil zmožen opravljati svojega dela čistilec niti v polnem niti v skrajšanem delovnem času zaradi razvijajoče se duševne motnje (shizofrene psihoze). Prav tako ni bil zmožen opravljati drugega organiziranega dela. Tožnik zaradi zdravstvenih razlogov osebni zdravnici ni mogel sporočiti razlogov, zaradi katerih v spornem obdobju začasno ni bil zmožen za delo. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za sporno obdobje za polni delovni čas utemeljen.
Kljub temu, da za sporno obdobje niso obstajali medicinski izvidi o tožnikovem psihičnem stanju in da osebna zdravnica ni ugotovila psihičnih težav, to ne pomeni, da niso obstajale resne zdravstvene (psihične) težave, le da osebna zdravnica na tožnikove psihične težave ni bila pozorna, tožnik pa se zaradi psihičnega stanja ni zavedal svojih težav in o njih zdravnici ni govoril. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbo 232. člena POZZ, ki v izjemnih primerih omogoča, da imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija ugotovita začasno nezmožnost za delo za nazaj.
ZIZ člen 65, 65/3, 168, 168/1. ZZZDR člen 56, 56/2.
nedopustnost izvršbe – dokaz o dolžnikovi lastnini – skupno premoženje zakoncev – solidarna odgovornost zakoncev – izvršilni naslov
Določba 56. člena ZZZDR, ki ureja solidarno odgovornost zakoncev, je materialnopravne narave in ne pomeni, da upnik pred prisilno uveljavitvijo terjatve ne bi bil dolžan najprej pridobiti izvršilnega naslova zoper vsakega od zakoncev.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072249
URS člen 33. ZLNDL člen 2. ZTLR člen 29. ZPP člen 206, 206/1.
pridobitev lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – pravica uporabe – prekinitev postopka – predhodno vprašanje
Če je bilo o predhodnem vprašanju že odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka iz razloga, ker je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo.
Omejitev priposestvovanja je veljala vse do uveljavitve posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.
Poseg v lastninsko pravico, ki temelji na pravnomočni oblikovalni odločbi pristojnega organa, ne da bi bila ta odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena iz razloga in po postopku, določenem z zakonom, predstavlja kršitev pravice do zasebne lastnine. V pravdnem postopku ni mogoče popravljati napak, storjenih v postopku denacionalizacije.
zavrženje tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v postopku - povrnitev separatnih stroškov
Ob tem, ko je tožeča stranka kljub temu, da je izgubila pravni interes za nadaljnjo uveljavljanje tožbenega zahtevka, vztrajala pri tožbenem zahtevku, pritožnica utemeljeno zatrjuje, da bi prvostopenjsko sodišče pri odločitvi o stroških postopka moralo upoštevati temeljni kriterij uspeha iz 1. odstavka 154. člena ZPP. Materialnopravno zmotno je zato stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka kljub uspehu v postopku dolžna sama trpeti svoje stroške postopka. Takšnemu izidu postopka bi se tožeča stranka namreč lahko izognila, v kolikor bi takoj po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v katerega je bila vključena tudi vtoževana terjatev, tožbo umaknila, s čimer bi bil podan dejanski stan, ki je primerljiv z izjemo iz drugega dela 1. odstavka 158. člena ZPP.
pristojnost – spor o pristojnosti – pravna oseba – gospodarski spor – skupnost lastnikov stanovanj – vrednost spornega predmeta
Ker je tožeča stranka skupnost lastnikov stanovanj, niso izpolnjene predpostavke za obstoj gospodarskega spora po 481. členu ZPP, saj tožeča stranka ni gospodarski subjekt.
plačilo razlike plače - nadure - plača - plačilo za delo - obveznost plačila
Tožnik je s toženo stranko sklenil predpogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela vodja gradbišča, nato pa še pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela vodja projekta in organizacije poslov kot vodstveni delavec. Po obeh pogodbah se je tožnik zavezal opravljati delo preko polnega delovnega časa brez posebnega plačila oziroma nadomestila. To pomeni, da je sam razpolagal z delovnim časom (v okviru prilagoditve delovnemu procesu, ki ga je vodil sam). Zato tožnik ni upravičen do dodatnega plačila za ure opravljene nad polnim delovnim časom.
delitev stvari v solastnini – predhodno vprašanje – spor o lastništvu – lastništvo motornega vozila – vozilo v lasti več oseb – registracija vozil – dokaz lastništva – prometno dovoljenje – e videnca registriranih vozil – napotitev na pravdo – prekinitev postopka
Med udeležencema je sporno lastništvo predmeta delitve – osebnega avtomobila. Upravna evidenca motornih vozil ne izkazuje lastništva. Pritožnikovi trditvi, da je njegova izključna lastninska pravica vozila bolj verjetna zaradi registracije avtomobila na njegovo ime, zato ni mogoče pritrditi.
Toženec je samostojni podjetnik, zato mora tudi v času morebitne daljše odsotnosti poskrbeti za prevzem pošte, saj se od njega na tem področju zaradi opravljanja dejavnosti pričakuje večja skrbnost. Če pa je bil toženec dalj časa odsoten in ni poskrbel za dvigovanje pošiljk, ki se vročajo osebno, bremenijo neugodne posledice njega.
Tožena stranka kot zdravstvena ustanova objektivno odgovarja za ravnanje svojih delavcev, kar pa ne pomeni, da je za samo škodno dejanje objektivno odgovorna, saj zdravljenja ni mogoče šteti za nevarno dejavnost, ki bi opravičevala uporabo pravil o odgovornosti po načelu vzročnosti. Zdravstvena ustanova tako vselej odgovarja krivdno, pri čemer je razmerje med bolnikom in zdravstveno ustanovo pogodbene narave.
Napotnica mora biti izpolnjena na način, da že iz same njene vsebine izhaja nujnost pregleda oziroma posega in se lahko na tej podlagi opravi osnovno triažiranje – to je določitev vrstnega reda pregledov oziroma posegov glede na njihovo potrebnost oziroma nujnost.
ZZDej ne priznava t.i. terapevtskega privilegija, to je pravice zdravnika, da sam odloči, v kolikšni meri bo bolnika poučil oziroma seznanil z diagnozo ter z riziki, ki jih s seboj prinaša medicinski poseg. Odklonitev pojasnila ima svojo podlago le tedaj, če bi pojasnilo škodljivo vplivalo na bolnikovo zdravstveno stanje.
Zdravnikova pojasnjevalna dolžnost je izrednega pomena, ne le v postopku samega zdravljenja, temveč že v postopku pridobivanja dokončne diagnoze na podlagi suma, zaradi katerega je napoten na specialistično obravnavo, saj se le tako lahko zagotovi, da bo pacient nemudoma odreagiral oz. da se pacient seznani o posledicah, če ne bo ravnal po napotilu splošnega zdravnika.
Z možnostjo verjetnosti preživetja sta tožnika dokazala, da je dejanje, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom je presojalo sodišče, povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka. S tem, ko sta tožnika torej dokazala, da bi imel pokojni D. s pravilnim ravnanjem delavke tožene stranke možnost preživetja , je na toženo stranko prešlo dokazno breme, da bi prišlo do škodne posledice, torej D. smrti, kljub temu, če bi delavka tožene stranke ravnala pravilno.
Zdravstvena kartoteka je javna listina, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
V primeru razdrtja so dopustna pogodbena določila, da ima leasingodajalec zaradi kršitev na strani leasingojemalca pravico do povrnitve škode v višini še nezapadlih diskontiranih leasing obrokov, ki bi jih bil leasingodajalec dolžan plačati do izteka leasing pogodbe.
Vprašanje ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino ali ne v smislu ZIZ, za odločanje utemeljenosti tožbenega zahtevka v pravdnem postopku ni odločilno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka se je odločila reorganizirati proizvodne funkcije, zaradi česar je prišlo do zmanjšanja števila skupnovodij v poslovni enoti in do ukinitve delovnih mest „skupinovodja“ v fazi črna montaža in v fazi sestava. Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu „skupinovodja“ v fazi sestava, je postalo njegovo delo nepotrebno. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
najemna pogodba – ničnost pogodbe – zahtevek na izpraznitev stanovanja in prepoved nadaljnje uporabe – spor iz najemne pogodbe – premoženjski spor – stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta
Zahtevek na ugotovitev ničnosti najemne pogodbe je spor iz najemnega razmerja, za katerega je stvarno pristojno okrajno sodišče po 3. točki 2. odstavka 30. člena ZPP.
Zahtevek za izpraznitev stanovanja in prepoved njegove uporabe je premoženjskopravni spor in je zato za odločitev, katero sodišče je stvarno pristojno za njegovo presojo, odločilna vrednost spora, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
povrnitev škode – padec na poledeneli površini – parkirišče – razbremenitev odgovornosti – pravni standard – skrbnost dobrega strokovnjaka – vmesna sodba
Ker trgovec – zavarovanec tožene stranke ni ustrezno poskrbel za varen dostop kupcev s parkirišča v trgovski center, ker ni nadzoroval svojega pogodbenega partnerja, ki je pogodbeno dogovorjene aktivnosti za zagotovitev varnosti na parkirišču pred centrom opuščal, je ravnal v nasprotju s standardom dobrega strokovnjaka, zato je odgovoren za škodo, ki je nastala tožeči stranki.