procesni pobotni ugovor - procesna funkcija pobotnega ugovora - zavrnitev zahtevka
Po procesni teoriji uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni tožba, ne nasprotna tožba ali vmesna ugotovitvena tožba, ampak svojevrstno uveljavljanje nasprotnikovega zahtevka za defenzivne cilje, pravno varstvo posebne oblike za zavrnitev tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je sicer v skladu s 3. odstavkom 324. člena ZPP ugotovilo obstoj pobotne terjatve, vendar pa jo je ugotovilo preko višine tožbene terjatve, kar pa je v nasprotju s procesno funkcijo pobotnega ugovora, ki je obrambnega značaja. Toženka je namreč ugovarjala pobot zato, da bi dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka, zato se sodišče ukvarja z nasprotno terjatvijo le do višine tožbene terjatve, kolikor je pač potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka.
aktivna in pasivna legitimacija strank – odstop terjatve – status samostojnega podjetnika – potrebni pravdni stroški – potni stroški odvetnika
Samostojni podjetnik in fizična oseba sta isti subjekt. Samostojni podjetnik je namreč fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. A. A. v času sklepanja pogodbe ni bil več gospodarski subjekt, kar pa ni ovira, da ne bi sodišče presojalo veljavnosti prenosnega posla v okviru določil, ki se nanašajo na cesijo.
Odstop terjatve ali cesija je razpolagalni pravni posel obligacijskega prava, s katerim prehaja obstoječa terjatev. Usmerjena je v prenos obligacijsko pravne pravice iz enega upravičenca na drugega in s tem spreminjanje obligacijskega razmerja.
Tožnik ob izdaji odločbe tožene stranke, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, ni izpolnjeval pogoja dopolnjene pokojninske dobe. Šele s poravnavo prispevkov na podlagi dokupa zavarovalne dobe se lahko obdobje, za katero so bili plačani prispevki, upošteva v zavarovalno dobo, saj skladno s prvim odstavkom 156. člena ZPIZ-1 zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice. Po izdaji pravnomočne odločbe je prišlo do spremembe dejanskega stanja z nakupom zavarovalne dobe s strani tožnika. Tožena stranka bi zato morala o zahtevi tožnika odločiti po vsebini.
upravni akt - redno pravno sredstvo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - podpis - grafolog - zavrnitev dokaznega predloga
Tožnica je pritožbo zoper odločbo o ustavitvi izplačevanja akontacije nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev, vložila po več kot 5 letih od izdaje odločbe, zato je bila pritožba zakonito zavržena (240. člen ZUP).
Čeprav sodišče nima ustreznega strokovnega znanja iz grafologije, je že prima facie razvidno, da podpis na vročilnici ni enak drugim tožničinim podpisom. Vendar pa to samo po sebi v okoliščinah obravnavane zadeve še ne dokazuje, da tožnici odločba, zoper katero je vložila redno pravno sredstvo, ni bila vročena oz., da bi bilo mogoče njeno pritožbo, šteti za pravočasno. Zato, kljub zavrnitvi predlaganega dokaza z izvedencem grafologom, ni podana bistvena kršitev iz 1. tč. 339. čl. ZPP v zvezi z 243. čl. in 285. čl. ZPP, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063885
OZ člen 104, 1054. ZPP člen 214, 214/2.
zanikanje dejstev – domneva o priznanju dejstev – pogodba o poravnavi – izvensodna poravnava – rok izpolnitve – neizpolnitev – razveza pogodbe o poravnavi
Golo zanikanje dejstva praviloma ne more izničiti domneve o priznanju dejstev, ampak se mora stranka obrazloženo izjaviti o navedbah nasprotne stranke.
Če je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina sklenjene pogodbe o poravnavi, dolžnik pa obveznosti v dogovorjenem roku ne izpolni, je pogodba razvezana po samem zakonu.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 143, 163, 163/1.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - priznanje novih pravic - invalid II. kategorije - telesna okvara
V obravnavanem primeru ni izkazano bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja, zaradi katerega bi bilo mogoče tožnico (invalidko II. kategorije) razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti po 1. alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
Višja stopnja telesne okvare sama po sebi ne pogojuje razvrstitve v višjo kategorijo invalidnosti, ker poslabšanja telesne okvare glede na definicijo iz 143. člena ZPIZ-1 ni mogoče enačiti s poslabšanjem invalidnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - pričakovan obseg dela
Za presojo pričakovanih delovnih rezultatov v zvezi z ugotavljanjem delavčevih sposobnosti za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da je delavec dejansko seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji glede planirane prodaje, ne glede na to, ali gre za pisno ali ustno seznanitev. Če delodajalec delavca ne seznani s pričakovanim obsegom dela (planirano prodajo), mu zaradi očitka, da pričakovanega obsega dela ni dosegel, ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
nenavzočnost obtoženca na glavni obravnavi – pogoji za sojenje v nenavzočnosti – vabljenje na glavno obravnavo – vročanje vabila – osebna vročitev – nadomestna vročitev – vročanje družinskim članom – pogoji za veljavnost nadomestne vročitve – pravočasnost nadomestne vročitve – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razveljavitev sodbe
Pri pisanjih, za katere ZKP zahteva osebno vročitev (kar za vabilo na glavno obravnavo velja), mora vročevalec ob neuspeli osebni vročitvi najprej pustiti posebno pisno sporočilo, ponoviti poskus osebne vročitve, šele nato pa sme opraviti nadomestno vročitev.
Kadar se opravi veljavna nadomestna vročitev, se šteje, da je vročitev sodnega pisanja opravljena, ko ga sprejme prejemnik, pri čemer sodišče ni dolžno ugotavljati, kdaj je pisanje dejansko prišlo do dejanskega naslovnika. Pomembno je le, ali je bila pravočasno opravljena nadomestna vročitev.
izvršba na nepremičnine – izročitev nepremičnine kupcu – izselitev iz nerazdeljene nepremičnine – solastnina – prodaja solastninskega deleža
V primeru prodaje le solastnega deleža nepremičnine in posledične izročitve le solastniškega deleža nepremičnine ni mogoče zahtevati izselitve iz celotne nepremičnine brez soglasja ostalih solastnikov, dokler nepremičnina ni razdeljena oziroma dokler ni jasno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež, iz katerega se je dolžnik dolžan izseliti in ga izročiti kupcu.
nesreča pri delu – varstvo pri delu – opustitev ukrepov iz varstva pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – ravnanje oškodovanca – teorija ratio legis – dopusten informativni dokaz – vzročna zveza
Zgolj zaradi okoliščine, da je poškodovani delavec vedel, da bi moral v stroj posegati le s pomočjo pomagal, ki so mu na voljo, vzročna zveza med opustitvijo delodajalca in nastalo škodo ni bila pretrgana.
Dolžnost delodajalca, da delavca usposobi za varno opravljanje dela, se ne izčrpa zgolj s seznanitvijo delavca z navodili za varno opravljanje dela.
delitev stvari v solastnini – predhodno vprašanje – spor o lastništvu – lastništvo motornega vozila – vozilo v lasti več oseb – registracija vozil – dokaz lastništva – prometno dovoljenje – e videnca registriranih vozil – napotitev na pravdo – prekinitev postopka
Med udeležencema je sporno lastništvo predmeta delitve – osebnega avtomobila. Upravna evidenca motornih vozil ne izkazuje lastništva. Pritožnikovi trditvi, da je njegova izključna lastninska pravica vozila bolj verjetna zaradi registracije avtomobila na njegovo ime, zato ni mogoče pritrditi.
plačilo razlike plače - nadure - plača - plačilo za delo - obveznost plačila
Tožnik je s toženo stranko sklenil predpogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela vodja gradbišča, nato pa še pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela vodja projekta in organizacije poslov kot vodstveni delavec. Po obeh pogodbah se je tožnik zavezal opravljati delo preko polnega delovnega časa brez posebnega plačila oziroma nadomestila. To pomeni, da je sam razpolagal z delovnim časom (v okviru prilagoditve delovnemu procesu, ki ga je vodil sam). Zato tožnik ni upravičen do dodatnega plačila za ure opravljene nad polnim delovnim časom.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - napake volje
Tožnikova pogodba o zaposlitvi je prenehala s sporazumom, ki je urejen v 81. členu ZDR-1. Tožnik je izpovedal, da je vedel, kaj podpisuje, da ga v podpis ni nihče silil niti mu ni grozil, nato pa je, šele ko je prišel domov, ugotovil, da je naredil neumnost. Če je tožnik sprejel napačno odločitev in podpisal sporno listino, to na njeno pravno veljavnost ne more imeti vpliva.
Glede na dispozitivno naravo izvršilnega postopka, odraz katere je tudi upnikova izključna domena za predlaganje izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe v primeru izterjave denarne terjatve (prvi odstavek 34. člena ZIZ), je v primeru nastopa takšne ovire, ki onemogoča opravo izvršbe z dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, domena upnika, da poda ustrezne predloge za uspešno nadaljevanje izvršbe. Zato pa mora v takšni situaciji sodišče prve stopnje upnika seznaniti z nastalo oviro in ga pozvati, da v določenem roku poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe. V primeru upnikovega neodziva oz. upnikovega odziva, ki ne zagotavlja uspešnega nadaljevanja izvršbe, sme sodišče izvršbo z dovoljenimi izvršilnimi sredstvi v tem obsegu ustaviti.
negatorna tožba – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – krajevno običajne razmere
Zmoten je pritožbeni očitek, da gre lastniku nepremičnine sodno varstvo pred vznemirjanjem le v primeru, ko je uporaba njegove nepremičnine otežena preko mere, kot je običajno glede na krajevne razmere. Določba 99. člena SPZ namreč zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem. Absolutna narava lastninske pravice daje lastniku pravico, da od vsakogar zahteva prenehanje kakršnegakoli poseganja v njegovo lastninsko pravico.
ZUPJS člen 13, 14, 15, 16. ZUJF člen 148. ZDoh-2 člen 133.
pravica do pomoči ob rojstvu otroka
Tožena stranka je pri ugotavljanju upravičenosti tožnice do pomoči ob rojstvu otroka v predsodnem postopku nepravilno med dohodke tožničine družine upoštevala obresti na denarne depozite pri bankah. Obresti fizične osebe do zneska 1.000,00 EUR se ne morejo všteti v dohodek, ki se upošteva pri načinu ugotavljanja materialnega položaja, ne glede na to, ali obresti izhajajo iz odločbe o odmeri dohodnine in ne glede na leto, na katero se nanašajo navedene obresti (preteklo ali predpreteklo leto).
Tožnica je upravičena do pomoči ob rojstvu otroka, saj povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po 148. členu ZUJF (64 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012810
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 135, 179. ZVZD člen 23.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval pri spravljanju rezervne gume s podesta tovornjaka. Obe pravdni stranki sta za tožnikovo nesrečo pri delu soodgovorni. Tožena stranka je kršila 23. člen ZVZD, saj tožnika ni seznanila z navodili proizvajalca tovornjaka o pravilni menjavi gume. Tožnika je poslala na delo na podest z gladko obrobo, ki je bila odločilna za njegov zdrs. Tožnik bi moral in mogel vedeti, da je obroba gladka in ni namenjena hoji. Šlo je le za 5 cm široko obrobo, zato bi se tožnik, ob pazljivosti povprečnega človeka, poškodbi lahko izognil. Tožnik je stopil preblizu roba podesta in s svojim nepazljivim ravnanjem prispeval k nastanku škode v višini 50 %.
ZIZ člen 65, 65/3, 168, 168/1. ZZZDR člen 56, 56/2.
nedopustnost izvršbe – dokaz o dolžnikovi lastnini – skupno premoženje zakoncev – solidarna odgovornost zakoncev – izvršilni naslov
Določba 56. člena ZZZDR, ki ureja solidarno odgovornost zakoncev, je materialnopravne narave in ne pomeni, da upnik pred prisilno uveljavitvijo terjatve ne bi bil dolžan najprej pridobiti izvršilnega naslova zoper vsakega od zakoncev.