nesreča pri delu – varstvo pri delu – opustitev ukrepov iz varstva pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – ravnanje oškodovanca – teorija ratio legis – dopusten informativni dokaz – vzročna zveza
Zgolj zaradi okoliščine, da je poškodovani delavec vedel, da bi moral v stroj posegati le s pomočjo pomagal, ki so mu na voljo, vzročna zveza med opustitvijo delodajalca in nastalo škodo ni bila pretrgana.
Dolžnost delodajalca, da delavca usposobi za varno opravljanje dela, se ne izčrpa zgolj s seznanitvijo delavca z navodili za varno opravljanje dela.
aktivna in pasivna legitimacija strank – odstop terjatve – status samostojnega podjetnika – potrebni pravdni stroški – potni stroški odvetnika
Samostojni podjetnik in fizična oseba sta isti subjekt. Samostojni podjetnik je namreč fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. A. A. v času sklepanja pogodbe ni bil več gospodarski subjekt, kar pa ni ovira, da ne bi sodišče presojalo veljavnosti prenosnega posla v okviru določil, ki se nanašajo na cesijo.
Odstop terjatve ali cesija je razpolagalni pravni posel obligacijskega prava, s katerim prehaja obstoječa terjatev. Usmerjena je v prenos obligacijsko pravne pravice iz enega upravičenca na drugega in s tem spreminjanje obligacijskega razmerja.
povrnitev škode – kršitev osebnostnih pravic – poseg v čast in dobro ime – prekluzija dejstev in dokazov – navajanje novih dejstev in dokazov do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo
Čeprav sta imela tožnika dovolj časa in možnosti, da navedbe podata še pred sprejemom dokaznega sklepa, jima pravice do navajanja novih dejstev in dokazov po sprejetju dokaznega sklepa, pa vse do zaključka prvega naroka – upoštevaje določbo 286. člena ZPP – ni moč odvzeti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - retrogradni bolniški stalež
Tožnik v spornem času ni bil zmožen opravljati svojega dela čistilec niti v polnem niti v skrajšanem delovnem času zaradi razvijajoče se duševne motnje (shizofrene psihoze). Prav tako ni bil zmožen opravljati drugega organiziranega dela. Tožnik zaradi zdravstvenih razlogov osebni zdravnici ni mogel sporočiti razlogov, zaradi katerih v spornem obdobju začasno ni bil zmožen za delo. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za sporno obdobje za polni delovni čas utemeljen.
Kljub temu, da za sporno obdobje niso obstajali medicinski izvidi o tožnikovem psihičnem stanju in da osebna zdravnica ni ugotovila psihičnih težav, to ne pomeni, da niso obstajale resne zdravstvene (psihične) težave, le da osebna zdravnica na tožnikove psihične težave ni bila pozorna, tožnik pa se zaradi psihičnega stanja ni zavedal svojih težav in o njih zdravnici ni govoril. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbo 232. člena POZZ, ki v izjemnih primerih omogoča, da imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija ugotovita začasno nezmožnost za delo za nazaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0081818
ZPP člen 190, 190/1. OZ člen 6, 6/2, 46, 46/2, 86, 197. ZST-1 člen 32, 32/3.
sporazum o načinu poplačila obveznosti - ničnost pogodbe - neupravičena obogatitev - izdatek za drugega - skrbnost - opravičljiva zmota - prenos terjatve v izterjavo - aktivna legitimacija prvotnega upnika - vrednost spornega predmeta - pravdni stroški
Glede na navedbe tožene stranke (da je bila izvajalka in kot takšna zavezana sama odvesti in plačati DDV) je tožeča stranka s tem, ko je namesto nje plačala DDV, plačala obveznost, ki bi jo bila po zakonu dolžna izpolniti tožena stranka. Tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta dolžan storiti po zakonu, pravico od njega zahtevati povračilo. Sporazum, ki ureja način poplačila takšne obveznosti, tako nikakor ni ničen.
Prenos terjatve v izterjavo pomeni, da se na prejemnika terjatve prenese upravičenje, da v svojem imenu izterja terjatev za prejšnjega upnika. Slednjemu (torej prejšnjemu upniku) terjatev, kot premoženjska pravica, še pripada in jo lahko tudi sam izterja. Aktivna legitimacija tožnika je tako podana, ne glede na posebne določbe, ki veljajo v stečajnih postopkih.
Tudi pri odmeri pravdnih stroškov je treba upoštevati doseženi uspeh pravdnih strank, izhajajoč iz modificiranega tožbenega zahtevka.
zavrženje tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v postopku - povrnitev separatnih stroškov
Ob tem, ko je tožeča stranka kljub temu, da je izgubila pravni interes za nadaljnjo uveljavljanje tožbenega zahtevka, vztrajala pri tožbenem zahtevku, pritožnica utemeljeno zatrjuje, da bi prvostopenjsko sodišče pri odločitvi o stroških postopka moralo upoštevati temeljni kriterij uspeha iz 1. odstavka 154. člena ZPP. Materialnopravno zmotno je zato stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka kljub uspehu v postopku dolžna sama trpeti svoje stroške postopka. Takšnemu izidu postopka bi se tožeča stranka namreč lahko izognila, v kolikor bi takoj po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v katerega je bila vključena tudi vtoževana terjatev, tožbo umaknila, s čimer bi bil podan dejanski stan, ki je primerljiv z izjemo iz drugega dela 1. odstavka 158. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka se je odločila reorganizirati proizvodne funkcije, zaradi česar je prišlo do zmanjšanja števila skupnovodij v poslovni enoti in do ukinitve delovnih mest „skupinovodja“ v fazi črna montaža in v fazi sestava. Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu „skupinovodja“ v fazi sestava, je postalo njegovo delo nepotrebno. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
pogodba o štipendiranju – vračilo štipendije – rok za izpolnitev obveznosti – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Glede na to, da sme tožeča stranka v skladu s pogodbo o štipendiranju zahtevati vračilo štipendije eno leto po razdrtju pogodbe, to je do 30.6.2008, petletni zastaralni rok v času vložitve tožbe (16.11.2012) še ni potekel.
delitev stvari v solastnini – predhodno vprašanje – spor o lastništvu – lastništvo motornega vozila – vozilo v lasti več oseb – registracija vozil – dokaz lastništva – prometno dovoljenje – e videnca registriranih vozil – napotitev na pravdo – prekinitev postopka
Med udeležencema je sporno lastništvo predmeta delitve – osebnega avtomobila. Upravna evidenca motornih vozil ne izkazuje lastništva. Pritožnikovi trditvi, da je njegova izključna lastninska pravica vozila bolj verjetna zaradi registracije avtomobila na njegovo ime, zato ni mogoče pritrditi.
plačilo razlike plače - nadure - plača - plačilo za delo - obveznost plačila
Tožnik je s toženo stranko sklenil predpogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela vodja gradbišča, nato pa še pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela vodja projekta in organizacije poslov kot vodstveni delavec. Po obeh pogodbah se je tožnik zavezal opravljati delo preko polnega delovnega časa brez posebnega plačila oziroma nadomestila. To pomeni, da je sam razpolagal z delovnim časom (v okviru prilagoditve delovnemu procesu, ki ga je vodil sam). Zato tožnik ni upravičen do dodatnega plačila za ure opravljene nad polnim delovnim časom.
Pritožnik ima možnost kot posredni oškodovanec zahtevati plačilo celotne škode, ki mu je nastala zaradi škodnega dogodka, od povzročitelja, od zavarovalnice, kjer ima povzročitelj škode zavarovano odgovornost, pa v skladu z 18. členom ZOZP le do določene višine.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 143, 163, 163/1.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - priznanje novih pravic - invalid II. kategorije - telesna okvara
V obravnavanem primeru ni izkazano bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja, zaradi katerega bi bilo mogoče tožnico (invalidko II. kategorije) razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti po 1. alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
Višja stopnja telesne okvare sama po sebi ne pogojuje razvrstitve v višjo kategorijo invalidnosti, ker poslabšanja telesne okvare glede na definicijo iz 143. člena ZPIZ-1 ni mogoče enačiti s poslabšanjem invalidnosti.
povrnitev škode – padec na poledeneli površini – parkirišče – razbremenitev odgovornosti – pravni standard – skrbnost dobrega strokovnjaka – vmesna sodba
Ker trgovec – zavarovanec tožene stranke ni ustrezno poskrbel za varen dostop kupcev s parkirišča v trgovski center, ker ni nadzoroval svojega pogodbenega partnerja, ki je pogodbeno dogovorjene aktivnosti za zagotovitev varnosti na parkirišču pred centrom opuščal, je ravnal v nasprotju s standardom dobrega strokovnjaka, zato je odgovoren za škodo, ki je nastala tožeči stranki.
Toženka bi izpodbijanju dolžnikovega pravnega dejanja lahko nasprotovala z dokazom, da dolžnik ni vedel oziroma mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja upnika. Ni pomembno njeno lastno nezavedanje, temveč nezavedanje dolžnika.
V primeru razdrtja so dopustna pogodbena določila, da ima leasingodajalec zaradi kršitev na strani leasingojemalca pravico do povrnitve škode v višini še nezapadlih diskontiranih leasing obrokov, ki bi jih bil leasingodajalec dolžan plačati do izteka leasing pogodbe.
Vprašanje ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino ali ne v smislu ZIZ, za odločanje utemeljenosti tožbenega zahtevka v pravdnem postopku ni odločilno.
Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
Tožena stranka zaradi manjše prodaje navijaških artiklov v prodajalni ni ravnala nedopustno, to je v nasprotju s pogodbeno obveznostjo, ki je bila le v njenem prizadevanju po čim večji prodaji, zato terjatev iz naslova povrnitve škode ne obstoji.
ZVEtL člen 9, 9/1, 9/1-3, 23, 23/1, 23/1-3, 23a, 23a/6.
etažna lastnina – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – elaborat – primerna strokovna podlaga – izvajanje katastrih vpisov – zahteva za izvedbo postopka za spremembo podatkov v katastru stavb
Če sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ugotovi, da je dejanska neto tlorisna površina posameznega dela drugačna od tiste, ki izhaja iz katastrskih podatkov, mora zahtevati izvedbo postopka za spremembo podatkov v katastru stavb.
izločitveni zahtevek – vrednost tožnikovega prispevka k ohranitvi oziroma povečanju premoženja zapustnika – obseg pritožbenega preizkusa
Pritožbeno sodišče glede na pritožbene trditve pojasnjuje, da glede na razporeditev dolžnega aktivnega ravnanja v pravdnem postopku (vključno s postopkom s pritožbo) ni dolžno sámo iskati, katere so tiste pomanjkljivosti, zaradi katerih se izpodbijana sodba ne more preizkusiti, kateri razlogi v njej so morebiti nejasni ali v medsebojnem nasprotju, temveč je dolžnost sodišča do opredelitve treba razumeti na zrcalen način - kot odsev strankinih pravnih razčlenjevanj, argumentiranj, stališč in razlag. Ker ta obstoja samo kot odgovor na strankino aktivnost, te pa v konkretni zadevi bodisi ni bodisi ni bistvena ali ni smiselna, se pritožbenemu sodišču ni treba obširno ukvarjati s pritožbenimi trditvami in se v nadaljevanju omejuje le na tiste trditve, ki niso popolnoma vsebinsko prazne in očitno neutemeljene.