ZZVZZ člen 13, 31, 31/1.. ZDR-1 člen 137, 137/3, 137/4.. ZUP člen 129, 138, 138/1, 138/2.
začasna zadržanost z dela - osnova za izračun nadomestila - pravica do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - zavrženje zahteve
Tožnica pri toženi stranki ni uveljavljala priznanje pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela oziroma da se ji prizna nadomestilo v višjem znesku, temveč je uveljavljala ugotovitev osnove za odmero tega nadomestila. Ugotovitev osnove za odmero nadomestila pa pomeni ugotavljanje dejstva, bistvenega pri odločanju o sami pravici do nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo. Osnova se torej ugotavlja v okviru ugotovitvenega postopka. ZUP v prvem odstavku 138. člena določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. To se lahko opravi v skrajšanem postopku ali pa v posebnem ugotovitvenem postopku (drugi odstavek 138. člena). Osnova za odmero nadomestila se torej ugotavlja v okviru ugotavljanja dejanskega stanja v zvezi z izdajo odločbe o sami pravici. Ker tožnica ni zahtevala priznanja pravice, je tožena stranka njeno zahtevo na podlagi 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 23, 23/2.. ZDoh-2 člen 37, 41, 44, 44/1, 44/1-13, 109, 109/1, 109/6, 119.
državna štipendija - dohodkovni cenzus - dohodek na družinskega člana - regres za letni dopust - obdavčljiv dohodek
Regres, ki ga je upoštevala tožena stranka v višini 756,65 EUR je nižji od povprečne plače v Republiki Sloveniji in se tako ne všteva v davčno osnovo, kar pomeni, da ne gre za obdavčljiv dohodek, do česar se je pritožbeno sodišče opredelilo že v drugi zadevi (Psp 97/2022). Čeprav ZDoh-2 v 37. členu določa, da je regres za letni dopust dohodek iz delovnega razmerja, se ta denarni prejemek v skladu s 13. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ne všteva v davčno osnovo. Ker ne gre za obdavčljiv dohodek, ga tako tudi ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o pravici do državne štipendije.
državna štipendija - izobraževalni program - razlaga zakonske določbe
Pri razsoji zadeve je potrebno izhajati iz 9. člena ZŠtip-1, po katerem se štipendije dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega progama. Pravilno je razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da je čas dodatnega leta v okviru statusa rednega študenta del izobraževalnega programa, ki se zaključi z izdelavo diplomske oz. magistrske naloge. Nadalje je potrebno pritrditi stališču sodišča, da že ob gramatikalni razlagi v tožnikovem primeru ne gre za dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa, temveč v okviru izobraževalnega programa. Takšna razlaga je v skladu z načelno določbo 3. člena ZŠtip-1, po kateri zaključek izobraževanja pomeni zaključek izobraževanja na izobraževalni ustanovi s pridobitvijo višje ravni izobrazbe od že pridobljene.
zastaranje terjatve - tek izvršilnega postopka - razlogi za ustavitev izvršilnega postopka - odčrtanje zadeve - stroški ugovora po izteku roka - pravočasna priglasitev stroškov
Kljub temu da je bil spis 16. 1. 2007 arhiviran, ni mogoče šteti, da je bil izvršilni postopek ob vložitvi spisa v arhiv tudi končan. Ker zastaranje terjatve, ki je bilo pretrgano z vložitvijo predloga za izvršbo, začne ponovno teči šele, ko je izvršilni postopek končan (peti odstavek 369. člena OZ v zvezi s četrtim odstavkom 369. člena OZ), zastaranje terjatve kljub arhiviranju spisa v letu 2007 ni moglo ponovno začeti teči in se rok za zastaranje tudi še ni mogel izteči.
javna dražba - zahtevek na vračilo varščine - rok za sklenitev pogodbe - prekoračitev roka - zakonski rok
Višje sodišče sicer pritrjuje pritožbi, da je predmetni rok zakonski, vendar pa zamuda roka v okoliščinah obravnavanega primera ne utemeljuje zahtevka na vračilo varščine. Že tekom samega tridnevnega roka je namreč postalo jasno, da tožeča stranka ne želi skleniti pogodbe zato, ker zadevna nepremičnina ne ustreza njenim željam oziroma pričakovanjem ter si je v bistvu zato premislila glede nakupa.
ZFPPIPP člen 19, 47, 331, 331/4. SPZ člen 65, 65/1, 66, 66/3. URS člen 23, 33, 36, 36/1.
osebni stečaj - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - tržna vrednost nepremičnine - skupna prodaja deležev - vzpostavitev etažne lastnine - solastninska pravica na nepremičnini - prodaja solastniškega deleža na nepremičnini - razpolaganje solastnika s svojim delom - predkupna pravica solastnika - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebne lastnine - poplačilo upnikov - ločitvena pravica - prodaja zastavljene nepremičnine - sodno varstvo pravic
Način prodaje na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene omogoča neposredno soočanje potencialnih interesentov za nakup nepremičnine in s tem možnost dosega višje kupnine od določene izhodiščne cene. Dejanska realna tržna vrednost nepremičnine se namreč pokaže šele po uspešno izvedenem postopku prodaje.
Vzpostavitev etažne lastnine, skupne ali ločene lastnine, ni pogoj za dopustnost prodaje nepremičnine, na kateri stojita dve stavbi. Ni sporno, da imata na prodajani nepremičnini solastninsko pravico vsak do ½ dolžnica in A. A., torej solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari po prvem odstavku 65. člena SPZ. Skladno s tretjim odstavkom 66. člena SPZ pa lahko solastnik razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Če je predmet solastnine nepremičnina, imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico. Spričo navedenega se pritožbeno stališče o nujnosti določitve služnosti stavbne pravice pri določitvi in ureditvi etažne lastnine izkaže kot neodločilno za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa.
V stečajnem postopku, katerega edini namen je čimboljše in čimhitrejše poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) iz premoženja stečajnega dolžnika nujno konkurirata dve ustavno zavarovani pravici - pravica dolžnika do doma v okviru pravice do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave RS in pravica dolžnikovih upnikov do poplačila njihovih terjatev v okviru pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS in pravice do sodnega varstva pravic iz 23. člena Ustave RS. Glede na to, da dolžničine obveznosti do upnikov presegajo vrednost njenega premoženja, v obravnavanem primeru pa je na dolžničinem solastniškem deležu nepremičnine, ki je predmet prodaje, vpisanih 13 hipotek in da ima samo upnik iz seznama ločitvenih pravic prvega in drugega vrstnega reda zavarovano terjatev v znesku 334.658,67 EUR, kot izhaja iz predloga upravitelja, je moralo biti dolžnici najkasneje po začetku postopka osebnega stečaja jasno, da bo prišlo do prodaje zastavljenega premoženja zaradi poplačila ločitvenih upnikov skladno z 19. členom ZFPPIPP, tudi iz premoženja dolžnice, ki predstavlja njen dom. Možnosti prodaje nepremičnine, ki je dolžničin dom, se je morala dolžnica zavedati že ob ustanovitvi zastavne pravice.
stečajni postopek - prijava terjatve - rok za prijavo terjatve - pravna narava terjatve - prednostna terjatev
Vendar se po presoji pritožbenega sodišča tako postavljen zahtevek glede vprašanja, ali gre za navadno ali prednostno terjatev, ne preizkuša v postopku preizkusa terjatev, ker so predmet preizkusa le terjatve (četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP) ter ločitvene in izločitve pravice (303. člen ZFPPIPP). Ali ima določena terjatev pravno naravo prednostne terjatve, je materialnopravno vprašanje, na katerega bo stečajno sodišče moralo odgovoriti ob razdelitvi splošne stečajne mase.
Dolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vložil ugovor po preteku 3-dnevnega roka. Zato pravilno ni ugodilo preostalemu ugovoru dolžnika po izteku roka.
zdravljenje v tujini - potni stroški - humanitarna organizacija
Sredstva v višini 39.404,00 EUR na podlagi ocene stroškov, ki jih je C. nakazala bolnici v F. za zdravljenje A. A. (in enako sredstva po dokončnem obračunu v višini 37.637,07 EUR), ne predstavljajo v celoti sredstev donatorjev, ki so bila namenjena za plačilo zdravljenja A. A., ampak tudi del sredstev predstavlja sredstva A. A. in njegove družine. Gre za pomembno okoliščino, ki izhaja iz listinske dokumentacije v spisu, ki dokazuje, da so bila sredstva donatorjev zbrana v višini 30.000,00 EUR za zdravljenje A. A. ter še 10.000,00 EUR sredstva A. A. in sredstva njegove družine.
Ni sprejemljivo stališče, da do prevoznih stroškov zavarovana oseba in spremljevalka sploh nista upravičena, ker je bil prevoz na zdravljenje v tujino opravljen z drugim prevoznim sredstvom, kot je bil odobren in določen s pravnomočno odločbo. Po stališču pritožbenega sodišča je pokojna oseba in spremljevalka glede na pravnomočno odločbo upravičena do povračila potnih stroškov, kot da bi bil prevoz opravljen z letalom in javnim prevoznim sredstvom, vendar ne v višjem znesku, kot bi znašali potni stroški za prevoz z reševalnim vozilom.
Nikjer ni določeno, da je oskrba in nega upravičenke omejena le na oskrbo in nego v domačem okolju oz. na laično pomoč upravičenki. V nasprotnem primeru bi se po oceni pritožbenega sodišča izjalovil bistven namen izročilne pogodbe, tj. dogovor o dosmrtni pomoči in negi. Upravičenka si je pomoč zagotovila z namenom, da bo v primeru njene onemoglosti nekdo zanjo skrbel. Drži, da pogodba neposredno ne zavezuje zavezanca po izročilni pogodbi k plačilu institucionalne oskrbe v celoti. Vendar pa stranskega intervenienta s tem, ko se je njegov oče z izročilno pogodbo zavezal k dosmrtni oskrbi in negi upravičenke, zavezuje k delnemu plačilu institucionalnega varstva. Kot je to pravilno ugotovilo že sodišče se s slednjo ni zagotovila samo higiena perila, vzdrževanje higiene bivalnega prostora ter pomoč pri menjavi plenic in umivanju upravičenke. Zgolj z laično oskrbo se namreč ne bi izpolnila obveznost iz izročilne pogodbe.
Sodišče je utemeljeno štelo, da je upravičenka potrebovala takšno oskrbo in nego, ki ustreza vrednosti storitve pomoči na domu. To je tudi cena, ki bi jo stranski intervenient moral plačati v primeru, če bi upravičenka še ostala doma.
ZPIZ-2 člen 4, 4/2, 108, 108/1, 108/2, 108/3, 111, 111/1, 111/2.. ZUstS člen 23.. URS člen 22, 50.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 13, 14.
invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti - nastanek invalidnosti - pričetek izplačevanja
Izplačilo pokojnine je pogojeno s prenehanjem zavarovanja. V kolikor zavarovanec na dan izpolnitve pogoja za pridobitev pravice ni zavarovan, se glede na sistemsko ureditev v 2. odstavku 111. člena ZPIZ-2 pokojnina izplačuje največ za 6 mesecev nazaj od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Čeprav po 2. odst. 4. člena ZPIZ-2 pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo, to ne pomeni, da ne bi moglo priti do izgube izplačil posameznih mesečnih zneskov. Po ustaljeni sodni praksi pritožbenega in revizijskega sodišča je potrebno ločiti priznanje pravice do invalidske pokojnine od njenega izplačevanja. Zmotno in zato nesprejemljivo je stališče pritožnice, da ni podlage za različno obravnavanje pridobitve in realizacijo pravic. Ob razlagi, za katero se zavzema pritožba bi lahko imel posameznik hkrati dva statusa, bil sočasno prejemnik dveh dajatev iz socialnega zavarovanja, ali bil v določenem obdobju brez obveznega zavarovanja in brez pravic.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00059143
URS člen 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - protipravnost ravnanja upravnega organa - upravni postopek - uporabno dovoljenje - kvalificirana protipravnost - običajna metoda dela - vezanost organa prve stopnje na navodila organa druge stopnje
Glede na določbe Ustave RS in sodno prakso je treba zaključiti, da je materialno pravno izhodišče za presojo odškodninske odgovornosti tožene stranke v tem primeru ali je bilo opisano (posamično) ravnanje uslužbencev UE Ljubljana protipravno, torej ali je odstopalo od standardov upravnih postopkov, ki so uveljavljeni za pridobivanje uporabnega dovoljenja. Pri tem je treba biti posebno pozoren ali očitki (posamičnih) nepravilnih ravnanj (saj jih je več očitanih) gledano kot celota kumulirajo v protipravno ravnanje UE Ljubljana in s tem tožene stranke. Pri tem je kot merilo treba upoštevati običajno metodo dela in potrebno skrbnost, za katero je izhodišče standard dobrega strokovnjaka.
Objekt ne more biti predmet lastninske pravice, temveč je sestavina zemljišča. Zemljišče je samostojna (glavna) stvar, medtem ko vse, kar je na, nad ali pod njim, ni samostojna stvar in v skladu z načelom specialnosti iz 7. člena SPZ ne more biti predmet stvarnih pravic.
ZDavP-2 člen 143, 145, 145/2, 208, 208/1. ZDOdv člen 11, 11/1.
davčna izvršba - neuspešna izvršba - izvršba na nepremičnino - aktivna legitimacija - Republika Slovenija
Ker je bila davčna izvršba na dolžničine prejemke, sredstva na računih in njeno premično premoženje izkazano neuspešna (že) pred vložitvijo predloga za izvršbo (9. 11. 2021), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila izvršba na nepremičnino s sklepom o izvršbi utemeljeno dovoljena in da so pogoji iz prvega odstavka 208. člena ZDavP-2 izpolnjeni. Dejstvo, da je upnica listine v zvezi s tem predložila šele v odgovoru na ugovor, na pravilnost takšnega zaključka nima vpliva, tudi po oceni pritožbenega sodišča pa je predložitev teh listin v odgovoru na ugovor pravočasna.
zavrnitev zahteve za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - nova dejstva in dokazi
Pritožnik v zahtevi za sodno varstvo (tretji odstavek 62. člena ZP-1) ne more več podajati navedb o dejstvih in podajati dokaznih predlogov, ker tega ni storil že v hitrem postopku, razlogi, ki jih navaja za prepozno navajanje pa glede na povedano v točki 4 te obrazložitve niso opravičljivi. Zato ugovori v zvezi z dejanskim stanjem niso terjali odgovora sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE
VSM00060744
Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 21, 21/1, 21/1-3. ZPP člen 108, 343, 343/3, 335.
vloga v elektronski obliki
V kolikor ZPP določa, da se lahko vloga vloži tudi v elektronski obliki, ni dovolj, da se pošlje sodišču na elektronski naslov urada sodišča objavljen na spletni strani sodišča. Vloga vložena v elektronski obliki mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
spor o pristojnosti - društvo - politična stranka - gospodarski spor - subjektivni kriterij za gospodarski spor
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot društvo in tožena stranka kot politična stranka nista osebi iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni društva in politične organizacije. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi 482., 483. in 484. člena ZPP.
Trditev o tem, da sodišče prve stopnje v zvezi s svojimi ugotovitvami in zaključki ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, je pavšalna in kot takšna neupoštevna. Ker tožeča stranke ne pojasni niti kateri dokazi naj ne bi bili izvedeni in na kakšen način naj bi zavrnitev izvedbe dokaznih predlogov vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe niti ne trdi, da prvostopenjsko sodišče za zavrnitev izvedbe dokaznih predlogov ni navedlo ustavno dopustnih razlogov, na njene navedbe ni mogoče konkretizirano odgovoriti in so neupoštevne. Poleg tega je tožeča stranka pravico, da prvostopenjskemu sodišču očita domnevno nezakonito zavrnitev izvedbe nekaterih njenih dokaznih predlogov, že izgubila, saj zatrjevanih kršitev ni grajala takoj, ko je bilo to mogoče (najkasneje na naroku za glavno obravnavo dne 15. 9. 2021), v pritožbi pa tudi ni izkazala, da teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
Tožeča stranka v obravnavanem gospodarskem sporu ni dokazala, da sta pravdni stranki kot pogoj za veljavnost pogodbe določili kakšno posebno obliko, bodisi v obliki na papirju podpisane listine bodisi z nadaljnjim pogojem overitve podpisa ene ali obeh pogodbenih strank ali pa celo v obliki notarskega zapisa (OZ pa za pogodbo o odstopu terjatev ne predvideva nikakršne obličnosti). S tem v zvezi sta namreč odločilna predvsem elektronsko sporočilo tožene stranke tožeči stranki z dne 16. 1. 2017 (elektronska pošta na B 6, ki je v 7. točki obrazložitve natančno povzeta in ki po svoji vsebini predstavlja novo ponudbo v smislu prvega in tretjega odstavka 29. člena OZ), saj je tožeča stranka to ponudbo z elektronskim sporočilom z dne 23. 1. 2017 sprejela (elektronsko sporočilo na B 7, povzeto v 7. točki obrazložitve), in elektronsko sporočilo z dne 23. 1. 2017. Ker pa niti iz prvega (16. 1. 2017) niti iz drugega sporočila (23. 1. 2017) ne izhaja, da sta se pravdni stranki sporazumeli, da bo posebna oblika (na papirju podpisana listina ipd.) pogoj za veljavnost njunega dogovora, pa tudi osnutki pogodb (ki sta si jih stranki izmenjevali pred oziroma po sklenitvi sporne cesijske pogodbe in), na katere se sklicuje pritožnica, ne morejo dokazovati, da je bila kot bistven pogoj oziroma kot pogoj za veljavnost dogovora določena obličnost.
Dedinja nima pravnega interesa, da se odločitev razveljavi in ponovno vzpostavi njena obveznost plačila sodne takse. Njena pritožba je zato nedovoljena.
Dogovor med dedinjami, da obveznost plačila sodne takse prevzame C. C., predstavlja pogodbo med njimi oziroma gre zgolj za notranje razmerje med sodedinjami. Nikakršnih ovir zato ni, da sodno takso plača omenjena dedinja, kar pa ne more spremeniti položaja dedinje A. A. kot taksne zavezanke. Če taksa ne bo plačana, bo izterjana od nje.
Sprememba v dejanski podlagi se presoja upoštevajoč pravnorelevantna dejstva, to je tožničino starost do uveljavitve ZPIZ-2 in ne njeno starost ob vložitvi vloge. Sodišče je pravilno ugotovilo, da določba v šestem odstavku 110. člena ZPIZ-1 določa, da če vdovi pravica do vdovske pokojnine preneha pred dopolnjenim 53. letom starosti, toda po dopolnjenem 48. letu, jo lahko znova uveljavi ko dopolni 53 let starosti. Tega pogoja tožnica ni izpolnila.
Tožnica zahtevanih zakonskih pogojev še vedno ne izpolnjuje, zaradi česar ni upravičena do priznanja vdovske pokojnine. Ker je ključen trenutek ugotavljanja starosti na dan 31. 12. 2012, se pravno relevantno dejansko stanje s potekom časa ne bo spremenilo.