motenje posesti - odstranitev vej sosedovega drevesa - odstranitev vej, ki segajo v zračni prostor - ocena verodostojnosti priče - dokazna ocena izpovedbe strank in priče
Med nespornimi dejstvi je navedeno, da je toženka dne 15. 6. 2021 polomila veje fig. Znotraj podajanja dokazne ocene pa nato sodišče prepričljivo ugotovi, da s takšnim dejanjem ni motila posesti tožnice, saj je polomila (zgolj) veje fige, ki so segale na njen balkon, medtem ko je navedbe o globini toženkinega posega ter o njenem prehajanju čez ograjo označilo za neprepričljive in neizkazane. Skrb tožnice, da zaradi toženkinega razumevanja solastnih upravičenj obstaja nevarnost, da bo tudi v bodoče opravljala nedovoljene posege, pa je odveč, saj ji je prvostopenjsko sodišče pojasnilo, da je njeno razumevanje, da je rezanje vej posel rednega upravljanja (za katerega ne rabi soglasja, ker je solastnica do 13/20) napačno.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pritožbena novota
Namen ZPND je, da zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja tako, da se v nujnem in hitrem postopku doseže zaustavitev nasilnih dejanj in njihovo preprečitev. Zakon določa vlogo in naloge različnih državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb pri obravnavanju nasilja v družini ter določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini (prvi odstavek 1. člena ZPND). Tako sodišču nalaga možnost izreka ukrepov zaradi nasilnih dejanj, med katere štejejo tudi grožnje povzročitelja nasilja žrtvi, da jo bo poškodoval ali drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice ali če žrtev protipravno nadleguje.
ZPP člen 339,339/2-14, 339/2-15, 353.. OZ člen 169, 168/2, 168/4.
spor majhne vrednosti - povrnitev stroškov popravila
Oškodovanec ni upravičen do povrnitve stroškov nerentabilnega popravila. V takem primeru mu pripada odškodnina v znesku, ki ustreza vrednosti istovrstne stvari in njenemu stanju v času pred nastankom škode, upoštevaje cenovna razmerja v času sojenja (drugi odstavek 168. člena OZ).
predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - tožba zaradi nedopustnosti izvršbe
Šesti odstavek 27. člena ZDOdv res določa, da predhodni postopek ni potreben v izvršilnem postopku, vendar pravda zaradi nedopustnosti izvršbe ni izvršilni, pač pa pravdni postopek.
ZPND člen 19, 19/1, 19/1-2, 19/1-7, 21, 21/1, 21/4. URS člen 33, 54, 54/1.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni rabi - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - ogroženost otroka - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - relevantno časovno obdobje - pravica do zasebne lastnine - dolžnosti staršev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu predlagateljev delno ugodilo in nasprotnemu udeležencu naložilo, da predlagateljem v roku 24 ur po prejemu sklepa za dobo šest mesecev prepusti stanovanje v izključno uporabo in se mu v tem času ne približa na razdalji do 100 metrov. Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da ne gre za enkraten dogodek ali posamične dogodke nasilja v družini, temveč gre za stanje, ki traja dalj časa. Ne gre za običajne prepire med partnerjema z besedami, ki so običajne v njuni kulturi. Gre za nasilje v družini, ki se je očitno stopnjevalo. Ob tehtanju, ali je glede na opisano situacijo potrebno ukrepanje, ki ga je za zaščito žrtev nasilja v družini izreklo sodišče prve stopnje, ali pa je kljub temu treba varovati ustavno varovane pravice nasprotnega udeleženca, je odgovor brez dvoma, da je ukrepanje potrebno, poseg v ustavno varovane pravice nasprotnega udeleženca pa dopusten.
Obsojeni namreč ni pokazal nekega kritičnega odnosa do storjenega kaznivega dejanja in iz njega nastalih posledic, zato bi bilo zakonsko neutemeljeno in družbeno nesprejemljivo, da bi se obsodba zoper obsojenca obdržala v pogojni obsodbi.
ZNB člen 3, 3/1, 4, 31, 32, 32/1, 32/2, 39, 39/1-2, 39/1-3.. ZPP člen 72, 72/2, 181, 181/1, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8, 339/2-14.. ZDR-1 člen 34, 34/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 110/3.. ZVZD-1 člen 17, 17/2, 17/2-1, 36, 36/2.. URS člen 18, 35, 49.. Odredba o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja (2021) člen 4.. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 3/2, 3/2-1, 5, 5/4, 20, 23.
ugotovitvena tožba - izredna odpoved - COVID-19 - prepoved opravljanja dela - odklonitev testiranja - test sorazmernosti - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - neenaka obravnava - poseg v ustavne pravice posameznika
Tožnik je 26. 2. 2021 izvedel pouk športne vzgoje z dijaki neposredno, ne da bi za to vedela in s tem soglašala prva toženka (v nasprotju z njenimi navodili), pred izvedbo pouka pa ni predložil rezultatov testiranja. Razlog za odpoved tako ni (le) v tem, da se tožnik ne bi testiral, ampak v opravljanju dela v nasprotju z navodili delodajalca. Obveznost upoštevanja zahtev in navodil delodajalca je ena od temeljnih obveznosti iz delovnega razmerja, določena v prvem odstavku 34. člena ZDR-1.
Tožnik je z izvedbo pouka športne vzgoje z dijaki neposredno, ne da bi za to vedela prva toženka (oziroma druga toženka) in ne da bi predložil rezultat testiranja, huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je šlo za naklepno kršitev. Tožnik je vedel, da se mora testirati, hote je ravnal v nasprotju z navodili delodajalca. Dodatno težo kršitvi daje dejstvo, da prva toženka tega dne niti ni vedela, kje so dijaki.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00059078
ZGos člen 1, 1/2. ZIN člen 19, 20. ZOUTPI člen 39, 39/1, 42, 42/1, 42/1-29. ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3-2, 65, 65/4, 66, 66/2.
javni prostor - zaprt javni prostor - prepoved kajenja v zaprtem javnem prostoru - opravljanje gostinske dejavnosti - ekskulpacijski razlog - navodila delodajalca - gostinska dejavnost - pooblastila inšpektorja - vstop v prostore
V tako imenovanem zasebnem prostoru se je izvajala gostinska dejavnost, ker je bila pijača gostom pripravljena in postrežena; z zahtevo, da si jo gostje sami odnesejo v tako imenovani privatni prostor, je pravna oseba le poskušala zaobiti določbe ZOUTPI o prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih.
Ker je pravna oseba v tako imenovanem privatnem prostoru opravljala gostinsko dejavnost, kar pomeni, da gre za poslovni prostor, inšpektorja s tem, ko sta opazovala dogajanje v gostinskem lokalu in vstopila v obravnavani prostor, nista prekoračila pooblastil.
Navodilo zakonitega zastopnika pravne osebe delavki - natakarici, da morajo gostje, ki želijo kaditi, pijačo sami odnesti v tako imenovani zasebni prostor, je samo po sebi protipravno, kar pomeni, da je natakarica storila prekršek po navodilih zakonitega zastopnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059124
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 15, 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - nasprotje med izpovedbami in razlogi sodbe - prejem izjave o sprejemu ponudbe - sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Potrditev prejema ponudbe ni pogoj za nastanek pogodbe. Zato tudi ni pomembno, da toženka nikoli ni prejela izkaza o tem, da ji je bila ponudba poslana.
ZPP člen 2, 7, 182, 212, 339, 339/1.. ZZ člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 39, 42.. ZDR-1 člen 118.
zakonitost razrešitve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti - primarni in podredni tožbeni zahtevek - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - javni zavod - neobrazložen sklep - seznanitev z očitki - pravica delavca do zagovora
Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem, da je (primarni) zahtevek, da se sklep o razrešitvi kot nezakonit razveljavi, po vsebini enak (podrednemu) zahtevku za ugotovitev, da je sklep o razrešitvi nezakonit. Ker ni šlo za pravo razmerje primarnosti in podrejenosti oziroma za eventualno kumulacijo zahtevkov, je sodišče lahko odločilo o nezakonitosti sklepa o razrešitvi tožnice, ne da bi posebej zavrnilo zahtevek za razveljavitev sklepa o razrešitvi zaradi nezakonitosti.
Glede na jasne določbe 38. in 39. člena ZZ glede obveznosti toženke v postopku razrešitve, pritožba neutemeljeno zagovarja stališče, da na zakonitost razrešitve ne vpliva dejstvo, da dnevni red 8. oziroma 9. seje ni izrecno vseboval besede "razrešitev" temveč točko "Presoja ustreznosti vodenja strokovnega dela", saj je prav jasna opredelitev dejstva, da je zoper strokovnega vodjo uveden postopek razrešitve, obvezna po 38. členu ZZ ter s tem pogoj za zakonitost same razrešitve.
Ker je sklep o razrešitvi neobrazložen in tožnica tudi iz sklepa ni mogla ugotoviti, kaj se ji sploh očita, bi morala toženka tožnici vsaj v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti predstaviti očitke in ji omogočiti zagovor.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00061479
ZASP člen 5, 5/1, 81, 81/1, 168, 168/2. OZ člen 5, 5/1, 10, 131, 131/1.
avtorsko nadomestilo - avtorsko delo kot pravni standard - javnomnenjska anketa - Twitter - načelo vestnosti in poštenja - prepoved povzročanja škode
Tožnik je izdajatelj spletnega in tiskanega časopisa in je v tej pravdi od toženca zahteval plačilo avtorskega nadomestila za uporabo treh javnomnenjskih anket o podpori volivcev predsedniškim kandidatom, ki jih je toženec objavil brez soglasja tožnika na Twitter profilu, v času, ko so bile ankete dostopne zgolj naročnikom spletnega časopisa. Čeprav sporne ankete izražajo nižjo raven ustvarjalnosti, gre po presoji pritožbenega sodišča še vedno za dovolj visoko stopnjo individualnosti, da je takšno delo mogoče uvrstiti med avtorska dela.
Ne glede na določbe splošnih pogojev, ki izrecne prepovedi objavljanja vsebine na Twitter profilu ne določajo, pa prepoved takšnih ravnanj (javne objave plačljivih vsebin) izhaja že iz splošnih načel vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ).
Tožnik je zmotno vtoževal nastanek škode v višini stroška, ki ga je imel z izdelavo ankete, kot da bi bile ankete odtujene ali uničene. Zaradi deljene objave ankete niso ostale brez vrednosti. Škoda, ki bi lahko nastala tožniku se bi kazala npr. v padcu prodaje, zmanjšanju števila naročnikov ipd. (izgubljeni dobiček) ali določenem zmanjšanju vrednosti samih anket (navadna škoda). Tožnik je podal trditve v smeri nastanka navadne škode, vendar pa ni zadostno konkretiziral, za koliko se je zmanjšala vrednost anket.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. OZ člen 135, 136, 136/1.. ZPP člen 243, 254, 254/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - osebni podatki - davčna tajnost - zmožnost razsojanja - oblika krivde - naklep - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je predvsem na podlagi pravilne ocene izvedenskega mnenja pravilno ugotovilo, da je bila pri tožniku zmožnost razsojanja ohranjena (zmanjšana, vendar ne bistveno). Njegova ravnanja so bila zavestna in hotena, kar kaže na namen. Kršitve so bile torej storjene namenoma, pri čemer niti ni bistveno, ali se je tožnik zavedal, da gre za kršitve obvezn0sti iz delovnega razmerja. Tožnik bi se tega vsekakor moral zavedati, sodišče prve stopnje je v zvezi s tem ugotovilo, da je podpisal izjavo o varovanju podatkov in se udeležil več izobraževanj s področja varovanja podatkov, kar je potrdil tudi sam.
Pritožba se neutemeljeno zavzema za upoštevanje deleža pri stroških sodnega izvedenca, saj je odločitev o tem, kdo je dolžan plačati stroške postopka in v katerem deležu (da je dolžna toženka plačati vse stroške za izvedbo dokazov) vsebovana v pravnomočni sodbi. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje o stroških odločilo le še po višini, torej z vidika njihove potrebnosti za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).
Pri zahtevi za povrnitev stroškov odsotnosti iz pisarne in potnih stroškov pooblaščenca je treba tehtati med pravico do svobodne izbire odvetnika in varstvom položaja stranke, ki v pravdi izgubi. Skladno z določbo 11. člena ZPP si morajo tudi stranke prizadevati za to, da se postopek opravi s čim manjšimi stroški. Sodišče mora zato v vsakem primeru skrbno presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem upravičuje, da se stroški, ki so nastali zato, ker je stranka izbrala odvetnika izven sedeža sodišča, naložijo v plačilo nasprotni stranki.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ugovor dolžnika - dolžina preizkusnega obdobja - določitev trajanja preizkusnega obdobja - okoliščine za določitev preizkusnega obdobja - pogoji za skrajšanje preizkusnega obdobja - aktivno iskanje zaposlitve
Ker upraviteljica ni ugovarjala, da ne bi imela možnosti preveriti, ali je dolžnik res iskal zaposlitev, je bil ne glede na ugotovljeno nepravilnost kljub vsemu dosežen namen zakonske določbe , ki je v tem, da upravitelj lahko nadzira, ali stečajni dolžnik izpolnjuje svojo dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve. Še posebej ob upoštevanju dejstva, da se je dolžnik kmalu po začetku postopka osebnega stečaja zaposlil.
Res je, da bi bili v primeru najdaljšega preizkusnega obdobja upniki (verjetno) poplačani v največji meri, vendar, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, te okoliščine ni mogoče upoštevati dolžniku v škodo, tako da bi mu zaradi tega sodišče določilo najdaljše preizkusno obdobje. Takšno stališče bi bilo v nasprotju z namenom odpusta obveznost. Dolžnik ne sme biti kaznovan z daljšim preizkusnim obdobjem, če obstaja možnost, da se kaj nateče v stečajno maso, saj bi to pomenilo, da je osebam brez dohodkov, ki se ne trudijo poplačati svojih dolžnikov, določene krajše preizkusno obdobje kot tistim, ki k temu prispevajo po najboljših močeh.
Prepozno plačana sodna taksa ima enake pravne posledice kot neplačana sodna taksa. Zato ni odločilno, da je tožnik kasneje, po poteku roka za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga, sodno takso plačal. Rok za plačilo sodne takse je namreč zakonski rok, določen v 34. členu ZST-1, tovrstni roki pa niso podaljšljivi.
ZDZdr člen 39, 67, 67/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 346, 346/1.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pritožba zoper sklep - rok za pritožbo - zamuda tridnevnega pritožbenega roka - premestitev na odprti oddelek - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Iz dopisa Univerzitetne psihiatrične klinike z dne 1. 7. 2022 izhaja, da je bila udeleženka že 1. 7. 2022 premeščena na odprti oddelek Psihiatrične bolnišnice, zaradi česar pritožnika nimata pravnega interesa za pritožbo.
ugotavljanje obstoja izvenzakonske skupnosti - medsebojna čustvena navezanost - ekonomska skupnost - ugotovitev dedičev - dediščinska tožba - krog zakonitih dedičev - volja živeti v izvenzakonski skupnosti
O elementu čustvene in moralne povezanosti med tožnico in zapustnikom, pa kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, nobena izmed teh prič ni izpovedala. Zgolj priča G. G., sodelavec zapustnika je izpovedal, da sta bila tožnica in zapustnik zelo povezana in da misli, da sta se imela rada.