V izpodbijani sodbi je zavrnitev dokaznih predlogov obrazložena z utemeljitvijo, da naj bi se z njimi ugotavljala dejstva, ki niso pravno relevantna. S stališča pravne kvalifikacije, kakršno je v zadevi zavzelo prvostopno sodišče, je zato moč s temi razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov polemizirati v okviru pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato pravica do izjave ni bila kršena.
Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa so pritožbene navedbe storilca, v katerih pojasnjuje in izpostavlja svoje osebne okoliščine, povsem nerelevantne.
seznam izvršilnih naslovov - ugovor dolžnika - izvršilni naslov
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo vsebino izvršilnega naslova – seznama izvršilnih naslovov glede na 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2.
neplačana sodna taksa - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Dolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni plačal sodne takse ob vložitvi ugovora niti po vročenem plačilnem nalogu. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ.
Povedano pomeni, da se sodišče z ničemer ni opredelilo do storilčevega subjektivnega odnosa do storjenega prekrška, zato je pritožbeno sodišče zaradi izostanka razlogov o storilčevi krivdi v skladu z določbo petega odstavka člena 163 ZP-1 izpodbijano sodbo zaradi kršitve 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Zagovornik tudi napačno razume pomen instituta prekrška neznatnega pomena, ki je opredeljen v določbi člena 6.a ZP-1 in iz katere izhaja, da se za prekršek neznatnega pomena šteje tisti prekršek, ki je storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katere ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica oziroma je ta neznatna. S citiranim PN z dne 30. 5. 2022 pa se je storilcu očitala storitev prekrška po 2. točki šestega odstavka člena 46 ZPrCP, za katerega je predpisan, poleg globe, tudi izrek 3 KT, kar pa je po 1. točki četrtega odstavka člena 23 ZP-1 hujši prekršek, zato je razlogovanje pritožbe o tem, da je v konkretnem primeru šlo za prekršek neznatnega pomena, povsem napačno.
ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sodbo - sodna taksa za pritožbo
Odločilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka pritožila zoper sodbo in jo je izpodbijala v celoti, česar tožena stranka ne zanika. Zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je vrednost zahtevka 11.752,83 EUR, kolikor je naložilo v plačilo toženi stranki, kar je izpodbijala s pritožbo.
nepremoženjska škoda - spolzke stopnice - prekluzija navajanja dejstev
Ugotovitve prvega sodišča, da ni moč slediti toženkinim trditvam o nepazljivosti in neprevidnosti tožnika, pa ni moč omajati z utemeljevanjem, da bi se moral tožnik držati za ograjo, da je stopnice poznal in da je vedel, da je zavarovanec nesel psu hrano, saj toženka teh očitkov zoper tožnika v postopku pred sodiščem prve stopnje ni naperila.
ZP-1 člen 57. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2005) člen 35.
meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - merilniki hitrosti v cestnem prometu - osebna zaznava prekrška
Prvo sodišče je pravilno obrazložilo, da določba člena 35 navedenega pravilnika določa postopek merilnika hitrosti glede dokumentiranja vožnje v rdečo luč, vendar pa gre v tem primeru za situacijo, ko je tak prekršek ugotovljen z uporabo tehničnih sredstev ali naprav oziroma z merilnikom hitrosti. V obravnavanem primeru pa je prekršek bil zaznan na podlagi osebne zaznave policista – pooblaščene uradne osebe, zato je obrazložitev prvega sodišča, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba člena 35 navedenega pravilnika pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena.
tuje vozniško dovoljenje - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja
Povedano pomeni, da ne drži pritožbeni očitek, da imetniku tujega vozniškega dovoljenja ni mogoče izrekati KT za prekršek, storjen v cestnem prometu. Te stranske sankcije ni mogoče izreči takemu vozniku le v primeru, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju RS in le v takem primeru se takemu vozniku izreče le globa, ne pa tudi stranska sankcija 18 KT
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00059698
ZDR-1 člen 87, 87/1, 94, 94/1, 177, 177/1.. OZ člen 132, 168, 168/3.
odškodninska odgovornost delavca - poskusno delo - prenehanje opravljanja dela - ustna odpoved - vzročna zveza - izgubljen dobiček
Tožeča stranka od toženca uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpela zaradi njegovega ravnanja, ko je 12. 3. 2021 samovoljno zapustil delovno mesto in se na delo ni več vrnil. Tožbeni zahtevek je oprla na navedbe, da nima nadomestnih voznikov za že dogovorjene in tudi nove posle, zaradi česar ji ob izostanku delavcev nastaja škoda.
Tožeča stranka je bila že 18. 2. 2021 seznanjena s tem, da toženec z delovnim razmerjem pri njej po izteku poskusnega dela (8. 3. 2021) ne želi nadaljevati, na njeno prošnjo pa je nato z delom vseeno nadaljeval vse do 12. 3. 2021, pri čemer pa jo je 10. 3. 2021 obvestil, da z dnem 12. 3. 2021 z delom pri njej zaključuje. Dejansko je torej toženec odpoved dal. Zgolj odsotnost pisne oblike ne pomeni, da je ob realizaciji tako podane odpovedi ravnal protipravno v smislu deliktne odgovornosti.
Utemeljene so pritožbene navedbe, da upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni bil več imetnik terjatve, ni bil njen materialnopravni upravičenec, da je bila to bistvena okoliščina za ugoditev ugovoru, da upnik ni imel pravice vložiti predloga za izvršbo oziroma je bil neutemeljen.
Upnik je neutemeljeno vložil predlog za izvršbo, dolžnik pa je utemeljeno vložil ugovor zoper sklep o izvršbi.
izredna odpoved delavca - razlika v plači - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - soglasje volj - izplačevanje nižje plače - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe - razveljavitev sodbe - ponovno sojenje pred drugim senatom
Sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo konkretno, na kakšen način je bilo doseženo soglasje volj glede nove pogodbe o zaposlitvi (ne gre zgolj za spremembo pogodbe o zaposlitvi), ki ne more biti hkrati izraženo ustno in s konkludentnimi ravnanji, niti ni ugotavljalo, kdaj je bilo soglasje volj doseženo in za osnovno plačo v kakšni višini. Šele nato bi lahko odločilo o utemeljenosti zahtevkov tožnika, pri čemer bi moralo za vsak mesec vtoževanega obdobja presoditi, ali je tožniku bila izplačana plača v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, in sicer ali pisne pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2007 ali, če bi ugotovilo obstoj soglasja volj glede drugačne višine osnovne plače, plače po ustno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ali po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni s konkludentnimi ravnanji.
Dejstvo, da se delavec zaveda, da mu delodajalec odreja drugo delo, kot je v pogodbi o zaposlitvi, in da mu izplačuje nižjo plačo, še ne pomeni, da s tem soglaša. Odrejanje drugega dela pomeni kršitev temeljne obveznosti delodajalca, kot je določena v prvem odstavku 43. člena ZDR-1, pri čemer okoliščine, da se delavec ne "pritoži", da v zvezi s kršitvijo ne uveljavlja varstva pravic po prvem in drugem odstavku 200. člena ZDR-1, ni šteti njemu v škodo. Enako soglasja ne pomeni dejstvo, da delavec ne oporeka znižani plači oziroma v zvezi s tem ne uveljavlja varstva pravic.
ZPP člen 151, 151/1, 163, 163/3, 163/7. ZST-1 člen 34, 34/1, 14.a, 14.a/1, 14.a/2.
nastanek pravdnih stroškov - zahtevek za odmero stroškov - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Sklep o odlogu plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje do pravnomočnega zaključka postopka je za ta strošek tožnika povzročil okoliščino, kot da se je postopek končal zunaj glavne obravnave. Tožnik lahko tak strošek pravočasno zahteva v skladu s sedmim odstavkom 163. člena ZPP v 15 dneh od prejema sklepa. V tem primeru sicer sodišče ni izdalo sklepa, pač pa plačilni nalog za plačilo sodne takse na podlagi drugega odstavka 14.a člena ZST-1. Povrnitev stroška je zahteval 7. 4. 2022, kar je bilo v zakonskem roku in sodišče prve stopnje bi moralo vsebinsko obravnavati zahtevo.
stiki med starši in otrokom - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - sprememba izvajanja stikov - začasna ureditev stikov - stiki med šolskimi počitnicami - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje
Položaj CSD se po ustaljeni sodni praksi približuje položaju, ki ga ima v postopku sodni izvedenec, mnenje CSD pa ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja.
Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerji med starši in otroki je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, razmerje med njimi uredi tako, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Pri tem se mora pri odločanju upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo. Za razvoj psihične strukture otrok sta v obravnavani zadevi, kot je ocenil CSD, pomembna oba starša. Začasna ureditev tedenskih stikov daje obema staršema pomemben delež časa z otrokoma.
ZPP člen 108, 108/4. ZDZdr člen 39, 39/1, 40, 40/1, 41, 41/2, 41/3.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - dopolnitev nepopolnega predloga - dopolnitev nepopolnih navedb - zavrženje predloga
Ker predlagateljica v danem roku, katerega zadnji dan je bil 14. 7. 2022, ni v celoti dopolnila predloga tako, kot ji je bilo naloženo (ni predložila tudi zadostnega števila vlog s prilogami), je odločitev prvega sodišča o zavrženju njenega predloga kot nepopolnega pravilna (četrti odstavek 108. člena ZPP).
DZ člen 138, 138/3, 189, 190, 190/2. URS člen 54, 54/1. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 18, 18/1.
skupno varstvo in vzgoja otroka - določitev stikov med staršem in otrokom - pravice in dolžnosti staršev - trening starševskih veščin - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - določitev višine preživnine za otroka - razporeditev preživninskega bremena
DZ uveljavlja odločitev o skupnem varstvu in vzgoji kot prvenstveno odločitev, kar pomeni, da mora sodišče vedno preizkusiti, ali so podani pogoji za skupno varstvo in vzgojo. Otroka sme zaupati v varstvo in vzgojo le enemu od staršev samo takrat, kadar to zahteva otrokova korist.
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, ki niso v ničemer vsebinsko izpodbite, pritožbeno sodišče zaključuje, da še vedno obstoji potreba po varovanju predlagateljice in mladoletnega A. A. z ukrepi po ZPND.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da so stiki med predlagateljico in nasprotnim udeležencem le v zvezi z izvajanjem stikov z otrokom in da želi nasprotni udeleženec le dobro za otroka, pa sodišče druge stopnje opozarja na ugotovitev sodišča prve stopnje, da prepoved približevanja ne velja v času, ko nasprotni udeleženec s sinom izvaja stike v skladu s sodno odločbo.
motenje posesti - odstranitev vej sosedovega drevesa - odstranitev vej, ki segajo v zračni prostor - ocena verodostojnosti priče - dokazna ocena izpovedbe strank in priče
Med nespornimi dejstvi je navedeno, da je toženka dne 15. 6. 2021 polomila veje fig. Znotraj podajanja dokazne ocene pa nato sodišče prepričljivo ugotovi, da s takšnim dejanjem ni motila posesti tožnice, saj je polomila (zgolj) veje fige, ki so segale na njen balkon, medtem ko je navedbe o globini toženkinega posega ter o njenem prehajanju čez ograjo označilo za neprepričljive in neizkazane. Skrb tožnice, da zaradi toženkinega razumevanja solastnih upravičenj obstaja nevarnost, da bo tudi v bodoče opravljala nedovoljene posege, pa je odveč, saj ji je prvostopenjsko sodišče pojasnilo, da je njeno razumevanje, da je rezanje vej posel rednega upravljanja (za katerega ne rabi soglasja, ker je solastnica do 13/20) napačno.
ZKZ člen 23. ZON člen 1, 1/1, 84, 84/3, 84/6. ZPP člen 165, 165/1, 313, 313/1, 313/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1. Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (2015) člen 25, 25/1, 26, 26/1.
predkupna pravica - sprejem ponudbe - objava ponudbe - kršitev predkupne pravice - zloraba pravice
Lokalna skupnost, če je po ZON predkupni upravičenec, ima enak položaj kot država, kar pomeni, da je prednostni upravičenec in mora biti neposredno obveščena o prodaji zaščitenega zemljišča. Zato ne zadošča, da se ponudba objavi na način, kot to določa ZKZ.
Tožnica svojih namenov in načrtov, zaradi katerih uveljavlja svojo zakonito (in prednostno) predkupno pravico, ni dolžna razgrinjati, saj ta pravica ni z ničemer posebej pogojena, pač pa mora zlorabo dokazati tisti, ki jo zatrjuje; v tem pogledu toženec ni navedel nič oprijemljivega.