Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa so pritožbene navedbe storilca, v katerih pojasnjuje in izpostavlja svoje osebne okoliščine, povsem nerelevantne.
neplačana sodna taksa - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Dolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni plačal sodne takse ob vložitvi ugovora niti po vročenem plačilnem nalogu. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ.
tuje vozniško dovoljenje - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja
Povedano pomeni, da ne drži pritožbeni očitek, da imetniku tujega vozniškega dovoljenja ni mogoče izrekati KT za prekršek, storjen v cestnem prometu. Te stranske sankcije ni mogoče izreči takemu vozniku le v primeru, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju RS in le v takem primeru se takemu vozniku izreče le globa, ne pa tudi stranska sankcija 18 KT
nepremoženjska škoda - spolzke stopnice - prekluzija navajanja dejstev
Ugotovitve prvega sodišča, da ni moč slediti toženkinim trditvam o nepazljivosti in neprevidnosti tožnika, pa ni moč omajati z utemeljevanjem, da bi se moral tožnik držati za ograjo, da je stopnice poznal in da je vedel, da je zavarovanec nesel psu hrano, saj toženka teh očitkov zoper tožnika v postopku pred sodiščem prve stopnje ni naperila.
vozniško dovoljenje - potek veljavnosti - epidemija - kategorija vozila
Navedeno pomeni, da ima pritožba prav, da je ta odlok veljal tudi za obdolženca, ki mu je veljavnost vozniškega dovoljenja potekla 8. 4. 2021 za vozniško dovoljenje kategorije ″B‶, ne pa, kot je nepravilno zaključilo prvo sodišče, da se je citirani odlok nanašal samo na zavezo usposabljanja voznikov začetnikov za kategoriji A2 ali A.
V izpodbijani sodbi je zavrnitev dokaznih predlogov obrazložena z utemeljitvijo, da naj bi se z njimi ugotavljala dejstva, ki niso pravno relevantna. S stališča pravne kvalifikacije, kakršno je v zadevi zavzelo prvostopno sodišče, je zato moč s temi razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov polemizirati v okviru pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato pravica do izjave ni bila kršena.
ZPP člen 151, 151/1, 163, 163/3, 163/7. ZST-1 člen 34, 34/1, 14.a, 14.a/1, 14.a/2.
nastanek pravdnih stroškov - zahtevek za odmero stroškov - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Sklep o odlogu plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje do pravnomočnega zaključka postopka je za ta strošek tožnika povzročil okoliščino, kot da se je postopek končal zunaj glavne obravnave. Tožnik lahko tak strošek pravočasno zahteva v skladu s sedmim odstavkom 163. člena ZPP v 15 dneh od prejema sklepa. V tem primeru sicer sodišče ni izdalo sklepa, pač pa plačilni nalog za plačilo sodne takse na podlagi drugega odstavka 14.a člena ZST-1. Povrnitev stroška je zahteval 7. 4. 2022, kar je bilo v zakonskem roku in sodišče prve stopnje bi moralo vsebinsko obravnavati zahtevo.
Utemeljene so pritožbene navedbe, da upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni bil več imetnik terjatve, ni bil njen materialnopravni upravičenec, da je bila to bistvena okoliščina za ugoditev ugovoru, da upnik ni imel pravice vložiti predloga za izvršbo oziroma je bil neutemeljen.
Upnik je neutemeljeno vložil predlog za izvršbo, dolžnik pa je utemeljeno vložil ugovor zoper sklep o izvršbi.
Bistvo razpravnega načela je v tem, da nasprotna stranka ve, v okviru kakšnega trditvenega in dokaznega okvira se lahko brani. Stranki mora biti vselej dana možnost, da tudi sama ponudi ustrezne trditve in dokaze. V kolikor pa sodišče odloči mimo ponujenega trditvenega gradiva, drugi stranki odvzame možnost učinkovite obrambe.
izredna odpoved delavca - razlika v plači - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - soglasje volj - izplačevanje nižje plače - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe - razveljavitev sodbe - ponovno sojenje pred drugim senatom
Sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo konkretno, na kakšen način je bilo doseženo soglasje volj glede nove pogodbe o zaposlitvi (ne gre zgolj za spremembo pogodbe o zaposlitvi), ki ne more biti hkrati izraženo ustno in s konkludentnimi ravnanji, niti ni ugotavljalo, kdaj je bilo soglasje volj doseženo in za osnovno plačo v kakšni višini. Šele nato bi lahko odločilo o utemeljenosti zahtevkov tožnika, pri čemer bi moralo za vsak mesec vtoževanega obdobja presoditi, ali je tožniku bila izplačana plača v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, in sicer ali pisne pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2007 ali, če bi ugotovilo obstoj soglasja volj glede drugačne višine osnovne plače, plače po ustno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ali po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni s konkludentnimi ravnanji.
Dejstvo, da se delavec zaveda, da mu delodajalec odreja drugo delo, kot je v pogodbi o zaposlitvi, in da mu izplačuje nižjo plačo, še ne pomeni, da s tem soglaša. Odrejanje drugega dela pomeni kršitev temeljne obveznosti delodajalca, kot je določena v prvem odstavku 43. člena ZDR-1, pri čemer okoliščine, da se delavec ne "pritoži", da v zvezi s kršitvijo ne uveljavlja varstva pravic po prvem in drugem odstavku 200. člena ZDR-1, ni šteti njemu v škodo. Enako soglasja ne pomeni dejstvo, da delavec ne oporeka znižani plači oziroma v zvezi s tem ne uveljavlja varstva pravic.
zaslišanje storilca - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Prav ima pritožba, da so razlogi v izpodbijani sodbi o tem, zakaj sodišče ni zaslišalo A. A. ki je izrecno zahteval, da se ga v tem postopku zasliši, neprepričljivi.
izločitev dokazov - predlog za izločitev dokazov - uradni zaznamek o zbranih obvestilih
Pritožnica izraža nestrinjanje s stališči izpodbijanega sklepa, ki ni sledilo njenemu predlogu in ni izločilo uradnega zaznamka o zbranih obvestilih z osebo A. A., kljub temu, da je navedeno izjavo dala obdolženka preden je bila poučena po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Izločitev predmetne izjave ni potrebna, saj je bilo tekom postopka že odločeno, da se izjava izloči. Iz Uradnega zaznamka SDT RS z dne 11. 4. 2016 je razvidno, da je okrajni državni tožilec navedeno obvestilo izločil in odločil, da se shrani v posebnem ovitku, ki je del državnotožilskega spisa. Glede na pojasnjeno ni potrebno ponovno odločanje o izločitvi obvestila, ampak bo moralo sodišče prve stopnje predmetno obvestilo le poslati SDT RS.
ZP-1 člen 57. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2005) člen 35.
meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - merilniki hitrosti v cestnem prometu - osebna zaznava prekrška
Prvo sodišče je pravilno obrazložilo, da določba člena 35 navedenega pravilnika določa postopek merilnika hitrosti glede dokumentiranja vožnje v rdečo luč, vendar pa gre v tem primeru za situacijo, ko je tak prekršek ugotovljen z uporabo tehničnih sredstev ali naprav oziroma z merilnikom hitrosti. V obravnavanem primeru pa je prekršek bil zaznan na podlagi osebne zaznave policista – pooblaščene uradne osebe, zato je obrazložitev prvega sodišča, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba člena 35 navedenega pravilnika pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena.
V točki 3.) je izrecno pojasnilo, da obdolženec naslovov predlaganih prič sodišču ni nikoli posredoval, ker pa je ocenilo, da priči ne bi izpovedovali o pravno relevantnih dejstvih, pomembnih za razsojo v tej prekrškovni zadevi, saj naj bi potrdili le, da obdolženec ni vozil pod vplivom alkohola in da gre za zaroto, kar pa se obdolžencu sploh ne očita, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča taka zavrnitev dokaznega predloga prepričljiva in zadostna, zato ne gre za bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz prvega odstavka člena 90 ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1, saj obdolžencu s tako zavrnitvijo dokaznega predloga ni bila kršena njegova pravica do obrambe, kot to neutemeljeno navaja pritožba.
Povedano pomeni, da se sodišče z ničemer ni opredelilo do storilčevega subjektivnega odnosa do storjenega prekrška, zato je pritožbeno sodišče zaradi izostanka razlogov o storilčevi krivdi v skladu z določbo petega odstavka člena 163 ZP-1 izpodbijano sodbo zaradi kršitve 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Zato pritožnik s pritožbenimi navedbami, ko v pretežnem delu graja dokazno oceno prvega sodišča na napačni materialnopravni predpostavki, da odgovornost storilca temelji na določbi prvega odstavka člena 8 ZPrCP in ko navaja, da storilec razen svojega zanikanja ni predlagal nobenega drugega dokaza glede na uzakonjeno obrnjeno dokazno breme, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog, kajti pritožbeno sodišče je namreč v hitrem postopku o prekršku na ugotovljeno dejansko stanje in posledično na dokazno oceno, ki jo sprejme sodišče prve stopnje v hitrem postopku o prekršku, torej v takšnih postopkih, kot je obravnavani, vezano.
DZ člen 138, 138/3, 189, 190, 190/2. URS člen 54, 54/1. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 18, 18/1.
skupno varstvo in vzgoja otroka - določitev stikov med staršem in otrokom - pravice in dolžnosti staršev - trening starševskih veščin - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - določitev višine preživnine za otroka - razporeditev preživninskega bremena
DZ uveljavlja odločitev o skupnem varstvu in vzgoji kot prvenstveno odločitev, kar pomeni, da mora sodišče vedno preizkusiti, ali so podani pogoji za skupno varstvo in vzgojo. Otroka sme zaupati v varstvo in vzgojo le enemu od staršev samo takrat, kadar to zahteva otrokova korist.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pritožbena novota
Namen ZPND je, da zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja tako, da se v nujnem in hitrem postopku doseže zaustavitev nasilnih dejanj in njihovo preprečitev. Zakon določa vlogo in naloge različnih državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb pri obravnavanju nasilja v družini ter določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini (prvi odstavek 1. člena ZPND). Tako sodišču nalaga možnost izreka ukrepov zaradi nasilnih dejanj, med katere štejejo tudi grožnje povzročitelja nasilja žrtvi, da jo bo poškodoval ali drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice ali če žrtev protipravno nadleguje.
motenje posesti - odstranitev vej sosedovega drevesa - odstranitev vej, ki segajo v zračni prostor - ocena verodostojnosti priče - dokazna ocena izpovedbe strank in priče
Med nespornimi dejstvi je navedeno, da je toženka dne 15. 6. 2021 polomila veje fig. Znotraj podajanja dokazne ocene pa nato sodišče prepričljivo ugotovi, da s takšnim dejanjem ni motila posesti tožnice, saj je polomila (zgolj) veje fige, ki so segale na njen balkon, medtem ko je navedbe o globini toženkinega posega ter o njenem prehajanju čez ograjo označilo za neprepričljive in neizkazane. Skrb tožnice, da zaradi toženkinega razumevanja solastnih upravičenj obstaja nevarnost, da bo tudi v bodoče opravljala nedovoljene posege, pa je odveč, saj ji je prvostopenjsko sodišče pojasnilo, da je njeno razumevanje, da je rezanje vej posel rednega upravljanja (za katerega ne rabi soglasja, ker je solastnica do 13/20) napačno.
ZKZ člen 23. ZON člen 1, 1/1, 84, 84/3, 84/6. ZPP člen 165, 165/1, 313, 313/1, 313/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1. Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (2015) člen 25, 25/1, 26, 26/1.
predkupna pravica - sprejem ponudbe - objava ponudbe - kršitev predkupne pravice - zloraba pravice
Lokalna skupnost, če je po ZON predkupni upravičenec, ima enak položaj kot država, kar pomeni, da je prednostni upravičenec in mora biti neposredno obveščena o prodaji zaščitenega zemljišča. Zato ne zadošča, da se ponudba objavi na način, kot to določa ZKZ.
Tožnica svojih namenov in načrtov, zaradi katerih uveljavlja svojo zakonito (in prednostno) predkupno pravico, ni dolžna razgrinjati, saj ta pravica ni z ničemer posebej pogojena, pač pa mora zlorabo dokazati tisti, ki jo zatrjuje; v tem pogledu toženec ni navedel nič oprijemljivega.