pravno odločilna dejstva - čas storitve prekrška - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS - kazenska evidenca - kazenske točke
Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za to sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za ugotovitev, ali je bila predpisana višina KT dosežene ali presežena v obdobju dveh let, le čas storitve prekrškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00062864
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 365, 365-3, 394, 394-10, 400, 400/3. OZ člen 87, 255, 255/1, 256. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - ničnost notarskega zapisa - zadolžnica v obliki notarskega zapisa - obnova pravdnega postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - nadomestitveni postopek - posojilno razmerje - obstoj terjatve - višina terjatve - odpadla pravna podlaga - dokazno breme - dokazna stiska - dopolnilni sklep - sprememba odločitve o pravdnih stroških - uspeh v postopku
Ničnost zadolžnice v obliki notarskega zapisa ne spreminja dejstva o obstoju posojilnega razmerja, saj ta listina ni pravni posel, na osnovi katerega bi posojilno razmerje nastalo. Posledica ugotovljene ničnosti zadolžnice ni kondikcijski zahtevek.
S trditvijo, da tožnik izjalovitve dokaza ni mogel pričakovati in da se je šele v nadomestitvenem postopku pokazala potreba po dokazovanju z notarskima zapisoma, ni mogoče opravičevati skopih trditev o obstoju in realizaciji posojilnega razmerja. Ker gre za eno posojilno razmerje, katerega realizacija je bila spremljana s sestavo treh zadolžnic, bi trditve in dokaze tožnik moral podati v rednem postopku.
V izpodbijani sodbi je zavrnitev dokaznih predlogov obrazložena z utemeljitvijo, da naj bi se z njimi ugotavljala dejstva, ki niso pravno relevantna. S stališča pravne kvalifikacije, kakršno je v zadevi zavzelo prvostopno sodišče, je zato moč s temi razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov polemizirati v okviru pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato pravica do izjave ni bila kršena.
V točki 3.) je izrecno pojasnilo, da obdolženec naslovov predlaganih prič sodišču ni nikoli posredoval, ker pa je ocenilo, da priči ne bi izpovedovali o pravno relevantnih dejstvih, pomembnih za razsojo v tej prekrškovni zadevi, saj naj bi potrdili le, da obdolženec ni vozil pod vplivom alkohola in da gre za zaroto, kar pa se obdolžencu sploh ne očita, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča taka zavrnitev dokaznega predloga prepričljiva in zadostna, zato ne gre za bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz prvega odstavka člena 90 ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1, saj obdolžencu s tako zavrnitvijo dokaznega predloga ni bila kršena njegova pravica do obrambe, kot to neutemeljeno navaja pritožba.
Utemeljene so pritožbene navedbe, da upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni bil več imetnik terjatve, ni bil njen materialnopravni upravičenec, da je bila to bistvena okoliščina za ugoditev ugovoru, da upnik ni imel pravice vložiti predloga za izvršbo oziroma je bil neutemeljen.
Upnik je neutemeljeno vložil predlog za izvršbo, dolžnik pa je utemeljeno vložil ugovor zoper sklep o izvršbi.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 107, 118, 118/1, 118/2.. ZGD-1 člen 425, 425/1, 522.. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.. OZ člen 190.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - prenehanje delodajalca - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - neprerekane trditve - datum sodne razveze - višina denarnega povračila - sprememba sodbe
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sklep družbenikov toženke z dne 1. 6. 2020 ni bil zakonita podlaga za prenehanje toženke po skrajšanem postopku, saj ni ustrezal pogojem po prvem odstavku 425. člena ZGD-1, ker v času njegovega sprejema toženka ni imela urejenih razmerij s svojimi delavci, obveznosti do njih namreč še niso bile poplačane, prav tako izjava o tem v sklepu niti ni bila vsebovana (izjava o tem je bila dana šele 30. 6. 2020).
Sodišče prve stopnje je upoštevaje, da je bila tožnica s toženko v delovnem razmerju 8 let; da je tožnica maja 2021 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta; povprečne možnosti tožnice za novo zaposlitev (po poklicu je trgovka, stara je 54 let); način prenehanja pogodbe o zaposlitvi s toženko; da je bila tožnica po prenehanju delovnega razmerja s toženko prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, kjer je šest mesecev prejemala nadomestilo za brezposelnost; priznanje delovnega razmerja za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi v trajanju 10 mesecev in pol; tožnici odmerilo previsoko denarno povračilo (prim. sodbe VS RS VIII Ips 104/2017, VIII Ips 22/2016, VIII Ips 237/2017). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnica upravičena do denarnega povračila v višini petih plač.
Zato pritožnik s pritožbenimi navedbami, ko v pretežnem delu graja dokazno oceno prvega sodišča na napačni materialnopravni predpostavki, da odgovornost storilca temelji na določbi prvega odstavka člena 8 ZPrCP in ko navaja, da storilec razen svojega zanikanja ni predlagal nobenega drugega dokaza glede na uzakonjeno obrnjeno dokazno breme, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog, kajti pritožbeno sodišče je namreč v hitrem postopku o prekršku na ugotovljeno dejansko stanje in posledično na dokazno oceno, ki jo sprejme sodišče prve stopnje v hitrem postopku o prekršku, torej v takšnih postopkih, kot je obravnavani, vezano.
zaslišanje storilca - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Prav ima pritožba, da so razlogi v izpodbijani sodbi o tem, zakaj sodišče ni zaslišalo A. A. ki je izrecno zahteval, da se ga v tem postopku zasliši, neprepričljivi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00059698
ZDR-1 člen 87, 87/1, 94, 94/1, 177, 177/1.. OZ člen 132, 168, 168/3.
odškodninska odgovornost delavca - poskusno delo - prenehanje opravljanja dela - ustna odpoved - vzročna zveza - izgubljen dobiček
Tožeča stranka od toženca uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpela zaradi njegovega ravnanja, ko je 12. 3. 2021 samovoljno zapustil delovno mesto in se na delo ni več vrnil. Tožbeni zahtevek je oprla na navedbe, da nima nadomestnih voznikov za že dogovorjene in tudi nove posle, zaradi česar ji ob izostanku delavcev nastaja škoda.
Tožeča stranka je bila že 18. 2. 2021 seznanjena s tem, da toženec z delovnim razmerjem pri njej po izteku poskusnega dela (8. 3. 2021) ne želi nadaljevati, na njeno prošnjo pa je nato z delom vseeno nadaljeval vse do 12. 3. 2021, pri čemer pa jo je 10. 3. 2021 obvestil, da z dnem 12. 3. 2021 z delom pri njej zaključuje. Dejansko je torej toženec odpoved dal. Zgolj odsotnost pisne oblike ne pomeni, da je ob realizaciji tako podane odpovedi ravnal protipravno v smislu deliktne odgovornosti.
izločitev dokazov - predlog za izločitev dokazov - uradni zaznamek o zbranih obvestilih
Pritožnica izraža nestrinjanje s stališči izpodbijanega sklepa, ki ni sledilo njenemu predlogu in ni izločilo uradnega zaznamka o zbranih obvestilih z osebo A. A., kljub temu, da je navedeno izjavo dala obdolženka preden je bila poučena po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Izločitev predmetne izjave ni potrebna, saj je bilo tekom postopka že odločeno, da se izjava izloči. Iz Uradnega zaznamka SDT RS z dne 11. 4. 2016 je razvidno, da je okrajni državni tožilec navedeno obvestilo izločil in odločil, da se shrani v posebnem ovitku, ki je del državnotožilskega spisa. Glede na pojasnjeno ni potrebno ponovno odločanje o izločitvi obvestila, ampak bo moralo sodišče prve stopnje predmetno obvestilo le poslati SDT RS.
Bistvo razpravnega načela je v tem, da nasprotna stranka ve, v okviru kakšnega trditvenega in dokaznega okvira se lahko brani. Stranki mora biti vselej dana možnost, da tudi sama ponudi ustrezne trditve in dokaze. V kolikor pa sodišče odloči mimo ponujenega trditvenega gradiva, drugi stranki odvzame možnost učinkovite obrambe.
Zagovornik tudi napačno razume pomen instituta prekrška neznatnega pomena, ki je opredeljen v določbi člena 6.a ZP-1 in iz katere izhaja, da se za prekršek neznatnega pomena šteje tisti prekršek, ki je storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katere ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica oziroma je ta neznatna. S citiranim PN z dne 30. 5. 2022 pa se je storilcu očitala storitev prekrška po 2. točki šestega odstavka člena 46 ZPrCP, za katerega je predpisan, poleg globe, tudi izrek 3 KT, kar pa je po 1. točki četrtega odstavka člena 23 ZP-1 hujši prekršek, zato je razlogovanje pritožbe o tem, da je v konkretnem primeru šlo za prekršek neznatnega pomena, povsem napačno.
ZVSmuč-1 člen 2, 2/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
nesreča pri sankanju - nevarna dejavnost
Sporna luknja, ki je na sankaški progi nastala v posledici načina sankanja, torej v posledici obrabe sankaške proge, ne predstavlja takega mesta na sankališču, katerega povprečni sankač ob upoštevanju vedenjskih pravil ne bi bil sposoben presankati in ki ga glede na velikost, obliko in lokacijo ne bi mogel pričakovati.
Povedano pomeni, da se sodišče z ničemer ni opredelilo do storilčevega subjektivnega odnosa do storjenega prekrška, zato je pritožbeno sodišče zaradi izostanka razlogov o storilčevi krivdi v skladu z določbo petega odstavka člena 163 ZP-1 izpodbijano sodbo zaradi kršitve 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pritožbena novota
Namen ZPND je, da zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja tako, da se v nujnem in hitrem postopku doseže zaustavitev nasilnih dejanj in njihovo preprečitev. Zakon določa vlogo in naloge različnih državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb pri obravnavanju nasilja v družini ter določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini (prvi odstavek 1. člena ZPND). Tako sodišču nalaga možnost izreka ukrepov zaradi nasilnih dejanj, med katere štejejo tudi grožnje povzročitelja nasilja žrtvi, da jo bo poškodoval ali drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice ali če žrtev protipravno nadleguje.
ZPP člen 108, 108/4. ZDZdr člen 39, 39/1, 40, 40/1, 41, 41/2, 41/3.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - dopolnitev nepopolnega predloga - dopolnitev nepopolnih navedb - zavrženje predloga
Ker predlagateljica v danem roku, katerega zadnji dan je bil 14. 7. 2022, ni v celoti dopolnila predloga tako, kot ji je bilo naloženo (ni predložila tudi zadostnega števila vlog s prilogami), je odločitev prvega sodišča o zavrženju njenega predloga kot nepopolnega pravilna (četrti odstavek 108. člena ZPP).
stiki med starši in otrokom - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - sprememba izvajanja stikov - začasna ureditev stikov - stiki med šolskimi počitnicami - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje
Položaj CSD se po ustaljeni sodni praksi približuje položaju, ki ga ima v postopku sodni izvedenec, mnenje CSD pa ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja.
Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerji med starši in otroki je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, razmerje med njimi uredi tako, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Pri tem se mora pri odločanju upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo. Za razvoj psihične strukture otrok sta v obravnavani zadevi, kot je ocenil CSD, pomembna oba starša. Začasna ureditev tedenskih stikov daje obema staršema pomemben delež časa z otrokoma.
ZKZ člen 23. ZON člen 1, 1/1, 84, 84/3, 84/6. ZPP člen 165, 165/1, 313, 313/1, 313/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1. Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (2015) člen 25, 25/1, 26, 26/1.
predkupna pravica - sprejem ponudbe - objava ponudbe - kršitev predkupne pravice - zloraba pravice
Lokalna skupnost, če je po ZON predkupni upravičenec, ima enak položaj kot država, kar pomeni, da je prednostni upravičenec in mora biti neposredno obveščena o prodaji zaščitenega zemljišča. Zato ne zadošča, da se ponudba objavi na način, kot to določa ZKZ.
Tožnica svojih namenov in načrtov, zaradi katerih uveljavlja svojo zakonito (in prednostno) predkupno pravico, ni dolžna razgrinjati, saj ta pravica ni z ničemer posebej pogojena, pač pa mora zlorabo dokazati tisti, ki jo zatrjuje; v tem pogledu toženec ni navedel nič oprijemljivega.
motenje posesti - odstranitev vej sosedovega drevesa - odstranitev vej, ki segajo v zračni prostor - ocena verodostojnosti priče - dokazna ocena izpovedbe strank in priče
Med nespornimi dejstvi je navedeno, da je toženka dne 15. 6. 2021 polomila veje fig. Znotraj podajanja dokazne ocene pa nato sodišče prepričljivo ugotovi, da s takšnim dejanjem ni motila posesti tožnice, saj je polomila (zgolj) veje fige, ki so segale na njen balkon, medtem ko je navedbe o globini toženkinega posega ter o njenem prehajanju čez ograjo označilo za neprepričljive in neizkazane. Skrb tožnice, da zaradi toženkinega razumevanja solastnih upravičenj obstaja nevarnost, da bo tudi v bodoče opravljala nedovoljene posege, pa je odveč, saj ji je prvostopenjsko sodišče pojasnilo, da je njeno razumevanje, da je rezanje vej posel rednega upravljanja (za katerega ne rabi soglasja, ker je solastnica do 13/20) napačno.
DZ člen 138, 138/3, 189, 190, 190/2. URS člen 54, 54/1. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 18, 18/1.
skupno varstvo in vzgoja otroka - določitev stikov med staršem in otrokom - pravice in dolžnosti staršev - trening starševskih veščin - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - določitev višine preživnine za otroka - razporeditev preživninskega bremena
DZ uveljavlja odločitev o skupnem varstvu in vzgoji kot prvenstveno odločitev, kar pomeni, da mora sodišče vedno preizkusiti, ali so podani pogoji za skupno varstvo in vzgojo. Otroka sme zaupati v varstvo in vzgojo le enemu od staršev samo takrat, kadar to zahteva otrokova korist.