začasna nezmožnost za delo - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje obveznega zavarovanja - obrazložitev zavrnitve dokaza
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu ugovoru, da bi se moralo sodišče poglobiti v okoliščine postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Slednje zapade v spor o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je tožnica vodila pred delovnim sodiščem. Upoštevajoč dejstvo, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 9. 9. 2021, je za vodenje socialnega spora o začasni nezmožnosti za delo od 10. 10. 2021 do 6. 4. 2022 odpadla pravna podlaga. Kljub temu pritožbeno sodišče izpostavlja, da bo tožnica imela možnost, da na podlagi pravnomočne odločitve v delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi predlaga obnovo postopka pri tožencu glede izpodbijane odločitve v tem sporu.
ZPIZ-2 člen 41, 63, 63/2.. ZDSS-1 člen 61.. ZPP člen 8.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - II. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - izvedena priča - zavrnitev dokaznih predlogov
Sodišče prve stopnje je ustrezno razčistilo dejansko stanje. Na predlog tožnika je od invalidske komisije II. stopnje zahtevalo, da opravi osebni pregled ter da odgovori na vprašanje sodišča v zvezi s tožnikovo delovno zmožnostjo. Tudi z zaslišanjem obeh članov invalidske komisije je sodišče prve stopnje razčistilo, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, je pa pri tožniku podana poklicna invalidnost. Glede na njegovo starost in s tem nezmožnost za poklicno rehabilitacijo, je tožena stranka tožniku, skladno z že citiranimi zakonskimi določbami, kot invalidu II. kategorije invalidnosti utemeljeno priznala pravico do invalidske pokojnine.
Pri tem pa ni spregledati ugotovitev izvedenca, ki ni mogel izključiti, da je ponujeni in dobavljeni stroj izdelal isti proizvajalec, s pojasnilom, da nima za takšno ugotovitev na razpolago dovolj podatkov.
ZPIZ-2G člen 130.. ZPIZ člen 20, 298.. ZPIZ-2 člen 99, 103, 393, 393/1, 393/2.. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-2.
družinska pokojnina - dodatek za pomoč in postrežbo - višina dodatka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljeno oprlo na drugi odstavek 393. člena ZPIZ-2, iz katere izhaja, da pravico do družinske ali vdovske pokojnine lahko pod pogoji in na način, ki jih določa ta zakon, uveljavijo družinski člani, osebe iz prvega odstavka 393. člena ZPIZ-2, prav tako pa tudi družinski člani uživalca pokojnine po prejšnjih predpisih, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon za družinske člane.
Utemeljena je pritožba tožene stranke v delu, ki se nanaša na odmero dodatka za pomoč in postrežbo. Sodišče prve stopnje je pri tem zmotno uporabilo določbo 2. alineje prvega odstavka 82. člena ZDSS-1. Priznalo je namreč pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, medtem ko je odmero naložilo toženi stranki. V tem primeru bi morala torej tožena stranka ponovno izdati novo odločbo ter odločiti o višini dodatka za pomoč in postrežbo. Pri tem pa je bistveno, kot to poudarja že tožena stranka v pritožbi, da je način odmere dodatka določen v 103. členu ZPIZ-2, sama višina dodatka za pomoč in postrežbo pa je določena v Sklepu o zneskih dodatka za pomoč in postrežbo.
domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prejela plačilni nalog in da v postavljenem roku ni plačala sodne takse za pritožbo, prav tako ni bilo prejeto denarno nakazilo v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka in ni dostavila dokazila o plačilu takse pred potekom roka, določenega v plačilnem nalogu.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71/2-1, 71/2-4, 74, 74/6.
odlog izvršbe - predpostavke za odlog izvršbe - pravica do doma
Pravica do doma ni absolutno varovana in okoliščina, da nepremičnina, ki je predmet prodaje, predstavlja dolžnikov dom, sama po sebi ne zadošča za odlog izvršbe, temveč morajo biti, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, podane tudi druge izjemne okoliščine, ki utemeljujejo odlog in ki morajo biti takšne narave, da bo začasna odložitev izvršbe lahko dosegla svoj namen. Med takšne okoliščine lahko spada tudi možnost prostovoljnega poplačila dolga, na kar sta se sklicevala dolžnika, pri čemer pa odlog izvršbe utemeljuje le realna možnost poplačila celotnega dolga v sorazmerno kratkem času, za katerega je dopustno odložiti izvršbo.
V tem primeru ni podanih okoliščin, ki bi vplivale na samo upravičenje do denarne socialne pomoči. Drži, da je tožnik 6. 11. 2018 (tj. ob izdaji odločbe) postal lastnik osebnega vozila, letnik 2005 v vrednosti 3.700,00 EUR. Vendar pa se po 2. točki prvega odstavka 18. člena ZUPJS osebni avtomobil do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka ne šteje v premoženje. Kot je pravilno utemeljilo že sodišče prve stopnje, lastništvo vozila na samo pravico do denarne socialne pomoči ni imelo vpliva. Ker eden od kumulativno določenih pogojev ni podan, odprava odločbe ne more biti dopustna.
premoženjska škoda - vrnitev v prejšnje stanje - uničenje stvari - denarna odškodnina
Ob upoštevanju načela popolne odškodnine iz 169. člena OZ in pravil o obsegu povrnitve premoženjske škode iz 168. člena OZ, je po presoji pritožbenega sodišča treba tožnici v okviru ustrezne denarne odškodnine poleg poštene tržne vrednosti uničene stvari priznati tudi določene stroške, ki so ji nastali v zvezi z nadomestitvijo uničenega pilona z novim. Pilon v amortizirani vrednosti je bil namreč uničen in tožnica je bila ob vzpostavljanju prejšnjega stanja primorana nositi tudi stroške odvoza na deponijo, stroške demontaže starega in montaže novega pilona. Gre za stroške popravila oziroma nakupa nadomestne stvari, ki jih je treba upoštevati v okviru nastale škode.
Tožnica ni zahtevala odškodnine v vrednosti uničene stvari, temveč je zahtevala ustrezno odškodnino za vrnitev v prejšnje stanje. Obeh oblik povrnitve škode, med katerimi lahko oškodovanec izbira, ni mogoče preprosto vrednostno enačiti in se lahko zneskovno razlikujeta, do česar je prišlo tudi v tem primeru.
ugovor tretjega - izvršilni stroški - stroški tretjega
Sodišče se lahko pri odločanju o stroških tretjega opre tudi na 160. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00059697
OZ člen 429, 429/1. ZOKIPOSR člen 2, 2-1, 2-5, 2-6, 5, 7, 8, 8/5, 17, 17/3. ZPP člen 108, 340, 341. ZIZ člen 15, 24, 40, 40/4.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - predlog za izvršbo - prehod obveznosti na novega dolžnika - procesne in materialne predpostavke za dovolitev izvršbe - specialni zakon - nepopoln predlog za izvršbo - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - prevzem dolga - družbeniki izbrisane družbe - singularno pravno nasledstvo za dolgove izbrisanih družb - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - upnik družbe - upravičenec
V tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR je že zakonsko določen prehod obveznosti, ki so na podlagi določb ZFPPod prešle na družbenike izbrisanih družb, na Republiko Slovenijo in pravica upnikov, da plačilo teh obveznosti (pod enakimi pogoji, pod katerimi bi lahko plačilo uveljavljali od družbenikov izbrisanih družb) uveljavljajo od Republike Slovenije. ZOKIPOSR v četrtem odstavku 8. člena sicer omenja tudi sklenitev sporazuma o prevzemu dolga z upnikom. Vendar pa iz določb ZOKIPOSR ne izhaja, da bi bil (poskus) sklenitve takšnega sporazuma tudi pogoj za uveljavljanje plačila upnikove terjatve od Republike Slovenije v izvršilnem postopku. Ker ima prehod obveznosti na Republiko Slovenijo podlago v zakonu, upniku samega dejstva prehoda obveznosti ni treba izkazati s posebno listino, ki bi potrjevala prehod obveznosti, oziroma mu v ta namen ni treba vložiti tožbe. Na to nenazadnje napotuje določba tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, da lahko upnik plačilo neplačanega dela svoje terjatve od prevzemnika uveljavlja pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo uveljavljal od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Mora pa upnik izkazati obstoj pogojev, pod katerimi je v tretjem odstavku 17. člena predviden prehod obveznosti na Republiko Slovenijo.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - neplačilo sodne takse - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev
Po prejemu sklepa sodišča druge stopnje in novega plačilnega naloga sodišča prve stopnje bi moral dolžnik plačati sodno takso v danem roku. V pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je ni plačal. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00060751
OZ člen 3, 53, 54, 332.. ZPP člen 8.
dokazna ocena - verodostojnost priče - trajno dolžniško razmerje - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - predčasno prenehanje pogodbe - ustni dogovori - obličnost sporazuma - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij
Sodišče prve stopnje je pogodbeno razmerje pravdnih strank pravilno opredelilo kot trajno dolžniško razmerje sklenjeno za določen čas. Prenehanje takšnega razmerja pa ureja 332. člen OZ, po katerem trajno dolžniško razmerje z določenim rokom trajanja preneha, ko preteče rok. Predčasno prenehanje takšnega pogodbenega razmerja pa je vedno možno ob soglasju obeh strank. Gre za izraz načela prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ). Glede same obličnosti sporazumne razveze pogodbe je materialnopravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da za veljavnost razveze Pogodbe posebna pisna oblika ni bila potrebna. Samo dejstvo, da je bila Pogodba, za katero sicer ni zakonsko predpisana posebna oblika, sklenjena v pisni obliki, ne pomeni, da morajo biti tudi vse kasnejše spremembe, dogovori, razveza sklenjeni v isti obliki.
Do problematike ali je mogoče izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so bili odrejeni v drugi zadevi v zvezi z drugim kaznivim dejanjem in zoper drugo osebo, uporabiti kot dokaz tudi v kazenskem postopku zoper tretje osebe, se je opredelilo že Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-246/14-20 z dne 24. 3. 2017, ko je v 41. točki zapisalo, da ko je „prvotni namen pridobitve izsledkov PPU potrjen oziroma „validiran“ s pravočasnim začetkom kazenskega pregona za kaznivo dejanje iz sodne ali tožilske odredbe, se gradivo naprej hrani, dokler se hrani kazenski spis.“ in da je „mogoče uporabiti izsledke PPU tudi v kazenskem postopku zoper osebo, glede katere ukrep ni bil odrejen, oziroma zoper osumljenca tudi za kaznivo dejanje, za katero ukrep ni bil odrejen (če gre za „kataloško“ kaznivo dejanje), če seveda ne gre za naklepne zlorabe organov pregona.“ Takšni razlagi je pritrdilo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 44415/2010 z dne 26. 11. 2021.
vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - izvedensko mnenje - psihične težave - konkurenca več vzrokov - sprememba sodbe
Utemeljen je pritožbeni ugovor toženca, da je sodišče neutemeljeno priznalo dodatne stvarne razbremenitve. Sodišče je ob priznanju pravice do dela na drugem delu pri opredelitvi ustreznega dela navedlo, da je tožnik zmožen za delo brez nočnih izmen, brez dvigovanja bremen nad 5 kg, stoje 3/4 ur, sede 3 ure, s hojo po ravnem, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko. Toženec pravilno opozarja, da stvarna razbremenitev „stoje ¾ ure, sede 3 ure s hojo po ravnem“ ni stvarna razbremenitev, ki jo je podal izvedenski organ.
Ob uveljavljanju novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja predhodna presoja vzroka invalidnosti ne more biti ovira zato, da se vzrok v ponovnem postopku za naprej ne opredeli drugače. Izvedenski organ je v tem sporu drugače (kot toženec) opredelil vzrok psihičnih težav, zaradi katerih je bila tožniku priznana razbremenitev (časovna in stvarna) kot posledica poškodbe pri delu zaradi trajne osebnosti spremenjenosti po katastrofični izkušnji. Izvedenski organ je ugotovil, da je tožnik zaradi ropa na delovnem mestu razvil psihične težave, ki so se skozi čas razvijale in stopnjevale.
ZUTD člen 8, 8/1, 8/1-3.. ZGD-1 člen 527, 527-2.. ZDSS-1 člen 71.
evidenca brezposelnih oseb - status brezposelne osebe - povezane družbe - družbenik in poslovodna oseba - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Utemeljene so pritožbene navedbe, da 3. alineje prvega odstavka 8. člena ZUTD ni mogoče razlagati tako, da bi veljala tudi za povezane družbe. Navedena določba jasno določa, da se status brezposelne osebe dodeli osebi, ki ni družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi. Status brezposelne osebe se tako ne prizna zgolj osebi, ki je družbenik in poslovodna oseba v isti gospodarski družbi. Ker gre pri povezanih družbah za povezavo vsaj dveh pravno samostojnih gospodarskih družb (527. člen ZGD-1), je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je štelo, da se obravnavana določba ZUTD razteza tudi na povezane družbe.
Ker je izjava A. A. veljavna, v posledici česar je le-ta veljavno odstopila svoj dedni delež glede denacionaliziranega premoženja tožniku, je tožnik upravičen do celotnega dednega deleža B. B. na denacionaliziranem premoženju, torej v višini 1/24.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - posekan les
Ne glede na to, pa je bilo postopanje izvedenca, ki je upošteval vrednost sekancev in le-to odštel od stroška odstranitve jablan, pravilno tudi iz vidika standarda dobrega gospodarja, ki je ob sekanju dreves dolžan poskrbeti za ustrezno ravnanje z odpadlim lesom.
Za učinkovit prenos in pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla, kar izpostavlja pritožba, morajo biti kumulativno izpolnjeni štirje pogoji: 1) obstoj veljavnega zavezovalnega pravnega posla; 2) odsvojiteljeva razpolagalna sposobnost; 3) obstoj razpolagalnega pravnega posla; 4) izpolnjenost drugih z zakonom določenih pogojev. Bistven dodaten zakonski pogoj za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je vpis v zemljiško knjigo. V našem pravu je uveljavljeno načelo ločevanja zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla.
Po prvem odstavku 51. člena ZZZDR premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. Po drugem odstavku 51. člena ZZZDR je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Pritožba ima sicer prav, da nakup stanovanja v času trajanja zakonske zveze, še avtomatsko ne pomeni obstoja skupnega premoženje, vendar pa ob nesporni ugotovitvi, da je bilo sporno stanovanje tožencev pridobljeno v času trajanja zakonske zveze in zatrjevanju tožnice, da sta toženca kupila stanovanje iz skupnih denarnih sredstev, pridobljenih z delom, trditveno in dokazno breme o tem, da ne gre za skupno premoženje nosita toženca, ki zatrjujeta njegovo drugačno naravo. Po vsebini gre za trditev in dokazovanje, da premoženje ni bilo pridobljeno z delom oziroma iz sredstev, pridobljenih z delom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00059154
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2. OZ člen 87, 87/1, 522. ZVPot člen 49. ZPotK-2 člen 2, 2-3. ZPP člen 452, 452/3, 452/4, 453.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pripravljalna vloga - druga pripravljalna vloga - pravočasna vloga - dejstva in dokazi - ničen pravni posel - osebni stečaj dolžnika - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - pogodba o prodaji na obroke - potrošniška kreditna pogodba - odobritev pravnega posla
Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 386. člena ZFPPIPP, nima pravnega učinka (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP), je torej ničen.