CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00059056
ZZZDR člen 51, 51/1, 52, 52/1, 53, 54. OZ člen 94. ZPP člen 7, 212.
izpodbojna pogodba - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - skupno premoženje - enostransko razpolaganje s skupnim premoženjem - pravni interes za tožbo - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - pridobitev skupnega premoženja zakoncev - domneva - materialno in procesno dokazno breme - skupno upravljanje premoženja zakoncev - soglasje drugega zakonca - samovoljno ravnanje - dobra vera kupca - fiktivna pogodba
OZ v 94. členu določa, da je pogodba izpodbojna, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi če je v OZ ali v drugem zakonu tako določeno. ZZZDR v prvem odstavku 52. člena določa, da skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Ustaljeno stališče sodne prakse je, da predstavlja zakončevo enostransko razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja razlog za izpodbojnost pravnega posla.
Pritožba opozarja na napačno oblikovanje zahtevka oziroma izreka sodbe, a neutemeljeno. Skupno premoženje zakoncev je enoten in nedeljiv pojem, vendar to ne preprečuje vložitve tožbe, ki ne zajema vseh predmetov skupnega premoženja (ta zajema tudi druge stvarne in obligacijske pravice). V skladu s sodno prakso lahko zakonec v ločenih pravdah uveljavlja zahtevek za ugotovitev, da posamezne stvari spadajo v skupno premoženje. Izrek, da sporni poslovni delež „predstavlja skupno premoženje“ tožnice in prvega toženca, pomeni, da spada v skupno premoženje.
Če je določeno premoženje pridobljeno (ali obremenjeno) v času trajanja zakonske zveze, velja domneva, da gre za skupno premoženje. Zato je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ki je materialno in procesno breme dokazovanja, da ne gre za skupno, temveč posebno premoženje, postavilo na toženca, pravilno.
Denar je generična stvar in je takoj, ko se denar iz posebnega premoženja pomeša z denarjem iz skupnega premoženja, razlikovanje med njima skoraj nemogoče. Prvi toženec ni dokazal (v bistvu ni niti navajal), da so se na njegov bančni račun iztekali izključno dohodki, ki imajo naravo posebnega premoženja, ali da je podarjeno gotovino hranil ločeno od gotovine iz skupnega premoženja. Ker se je na računu nahajalo tako posebno kot tudi skupno premoženje, je pravilen sklep, da predstavlja poslovni delež njuno skupno premoženje.
Skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. To pomeni, da potrebuje zakonec, ki želi razpolagati z določenim delom skupnega premoženja, soglasje drugega zakonca.
ZPP člen 70, 72, 72/6, 108. ZDZdr člen 39, 39/1-2.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - paranoidna shizofrenija - predlog za izločitev sodnika - nepopolna vloga - ravnanje z nepopolno vlogo
Stranka mora v zahtevi za izločitev navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Za zahtevo za izločitev se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nerazumljivih in nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev. Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059584
ZKP člen 8, 285.č, 394, 394/1.. KZ-1 člen 49, 49/2, 69, 69/6, 70, 70/2, 73, 73/1, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - sprememba pravne opredelitve - narok za izrek kazenske sankcije - prevod dokaznih listin - sprememba kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine - odvzem predmetov - načelo sorazmernosti
Po določbi prvega odstavka 285. č člena ZKP narok za izrek kazenske sankcije opravi sodišče v taki sestavi kot pri odločanju o obtožnici na glavni obravnavi, razen če sta se stranki sporazumeli, da ga opravi predsednik senata. Navedena določba pa strankama ne daje izbirne pravice glede sestave senata temveč le pravico, da se sporazumeta glede sestave senata, ki bi sicer bil pristojen za obravnavo v zadevi ali pa za predsednika senata.
nedovoljena pritožba - pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča - zavrženje pritožbe - ne bis in idem
Ponovna pritožba kot redno pravno sredstvo ni več mogoča, saj bi bila v nasprotju s procesnim pravilom o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem).
Iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo obtožbe zato, ker ni dokazano, da je obdolženec storil dejanji, katerih je obtožen. Nasprotno temu, pa je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo tako razloge, iz katerih izhaja, da dejanji, ki sta mu očitani, po zakonu nista kaznivi dejanji, kakor tudi razloge, ki so rezultat dokazne presoje v postopku izvedenih dokazov, in sicer da ni dokazano, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 109, 109/2, 111, 111/1, 111/1-8, 111/2, 111/3.. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 236, 254.. ZSPJS člen 3a., 3a/4, 3a/5.. OZ člen 86, 86/1.. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 10.
razlika v plači - mobing - izredna odpoved delavca - rok za podajo izredne odpovedi - odpravnina - odškodnina namesto odpovednega roka - vzročna zveza - ničnost dogovora - vračilo preveč izplačane plače - potrebni stroški - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Drugi odstavek 111. člena ZDR-1 glede teka roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca predstavlja konkretizacijo drugega odstavka 109. člena ZDR-1 in ga je treba razlagati tako, da delavec šele s potekom roka, v katerem mora delodajalec izpolniti svojo obveznost oziroma odpraviti kršitev, ugotovi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in šele tedaj prične teči 30-dnevni rok za izredno odpoved. Eden od pogojev za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca je namreč tudi neizpolnitev obveznosti oziroma neodprava kršitve s strani delodajalca, zato ni mogoče šteti, da delavec ugotovi razlog za izredno odpoved, preden delodajalcu poteče rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve pravic delavca.
Zgolj ugotovitev, da je mogoče, da je škoda posledica določenega protipravnega ravnanja, ne zadošča za zaključek o obstoju vzročne zveze in s tem odškodninske odgovornosti tožene stranke. Ker izvedenec v konkretnem primeru ni ugotovil, da bi bila tožničina psihična motnja (verjetna) posledica dogajanja v službi, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da vzročna zveza ni dokazana.
Pravilna je odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odtegljajev plače, do katerih je prišlo zaradi sklenjenega dogovora s toženo stranko na podlagi četrtega odstavka 3.a člena ZSPJS. Sodišče prve stopnje ga je zavrnilo, ker je ugotovilo, da dogovor ni ničen, kot je trdila tožnica.
podaljšanje sodnega roka - opravičen razlog - obrazloženost odločitve
Vsako predlagano podaljšanje sodnega roka je podvrženo presoji o opravičenosti konkretnega predloga, vendar v neogibni povezavi z razlogi za samo (prvotno) podelitev roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00061551
ZTLR člen 54, 54/1, 55. SPZ člen 217, 217/1, 217/2. ZLNDL člen 2, 2/1. ZPP člen 185, 185/1.
služnost poti - stvarna služnost vožnje - priposestvovanje služnosti poti - priposestvovanje služnosti vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - omejitev priposestvovanja - dobra vera - nasprotovanje izvrševanju služnostne pravice po služečem zemljišču - prilagoditev tožbenega zahtevka ugotovitvam izvedenca - smotrnost spremembe tožbe - zahteva za izločitev sodnika
Zaključek sodišča, da sta tožnika priposestvovala služnostno pravico hoje in vožnje z vsemi osebnimi vozili in za potrebe posebnih prevozov z vsemi tovornimi vozili po poti, opredeljeni v izpodbijani odločbi, temelji na ugotovitvah, da sta toženca oziroma njuni pravni predniki to pot uporabljala od leta 1983 do vložitve tožbe v novembru 2017 in da toženci oziroma njihovi pravni predniki, ki so postali lastniki služečih nepremičnin na podlagi odločbe o denacionalizaciji, pravnomočne v letu 1994, izvrševanju služnosti niso nasprotovali. Odločitev temelji na pravilih ZTLR in SPZ, po katerih stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval.
DZ člen 154, 156, 156-2, 160, 161. ZNP-1 člen 47. ZPP člen 105, 105/3.
ukrepi za varstvo koristi otroka - vrste ukrepov - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - predlog centra za socialno delo - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - namestitev otroka v krizni center - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - načelo najmilejšega ukrepa - ukrep trajnejše narave - neizkazanost pogojev - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba po uradni dolžnosti - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - vloga centra za socialno delo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje izvedenca - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - Center za socialno delo (CSD) - elektronsko poslovanje
Pogoj za izdajo začasne odredbe je otrokova ogroženost, zgolj korist otroka ne zadostuje. Če se okoliščine spremenijo po izdaji izpodbijane odločbe, to ni razlog za njeno razveljavitev, pač pa lahko sodišče prve stopnje glede na določila 160. člena DZ po uradni dolžnosti ali na predlog izreče ukrepe za varstvo koristi otroka, odloči o prenehanju izrečenega ukrepa ali izreče drug ukrep. Tudi pri odločanju glede začasnih odredb mora sodišče upoštevati splošno načelo najmilejšega ukrepa: če ni res nujno, se otroka staršem z začasno odredbo ne odvzeme (druga alineja 156. člena DZ).
Strokovni delavci CSD imajo posebna znanja, zato imajo njihova mnenja, poročila, itd., podobno dokazno vrednost kot mnenje izvedenca. To pa ne pomeni, da mnenja CSD in zaslišanja strokovnih delavcev niso podvržena dokazni presoji. Izvedenka je izdelala obsežno, strokovno utemeljeno mnenje, ga pisno dopolnila, pa še ustno na naroku je odgovorila na dileme udeležencev in sodišča. Ker je mnenje izvedenke prepričljivo, je sodišče ravnalo pravilno, ko je izpodbijani sklep oprlo nanj.
DZ člen 157, 157/1, 157/2, 161, 162, 162/1, 162/1-4.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - sprememba ureditve stikov - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - način prevzema otroka ob izvrševanju stikov - nosečnost - največja korist otroka - stroški za prevoz - stroški med izvrševanjem stikov z otrokom
Neživljenjsko je, da bi sodišče od matere zahtevalo, da zaradi izvedbe stika z novorojenčkom v vročih poletnih dneh večkrat tedensko prevaža mladoletnega C. v B. in ga tam čaka, saj je to za novorojenčka neprimerno. Ker pa je za C. pomembno, da ohranja stike, povezanost in navezanost s svojim očetom, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da prevoz na stik in s stika začasno poskrbi oče, tako da C. prevzema (kadar ga ne prevzame v šoli) in ga vrača na naslov A. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo stališče Vrhovnega sodišča RS, da naj vsak od staršev poskrbi za prihod otrok od enega roditelja do drugega v eno smer, zato je čas trajanja spremenjenega načina izvajanja stikov omejilo na zgolj tri mesece. V tem času bo morala mati vzpostaviti življenjski ritem z novim družinskim članom in družino na način, da bo po izteku časa, za katerega je izdana začasna odredba izvajala stike na način kot so določeni s sodbo.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 20, 20/3, 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-2, 137, 138, 138/1, 138/2.. ZOFVI člen 48, 49, 49/1, 59.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 75.. ZPP člen 154, 154/2, 337, 337/1.. ZZ člen 54, 54/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pogodba o zaposlitvi za določen čas - ravnatelj - prenehanje mandata - prenehanje delodajalca - izbris iz sodnega registra - pristojna oseba za podajo odpovedi - pravica do zagovora - diskriminacija - čakanje na delo doma - nadomestilo plače - pritožbena novota - načelo uspeha - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnik ni bil razrešen kot ravnatelj, ampak mu je funkcija oziroma mandat prenehal po samem zakonu, ker je prenehal obstajati zavod, v katerem je opravljal funkcijo poslovodnega organa. Ker tožnik ni bil razrešen, tožena stranka ni bila dolžna postopati po določbi 59. člena ZOFVI, ki ureja postopek za razrešitev ravnatelja. Prenehanje mandata zaradi razrešitve pa tudi ni edini primer, ko delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. To lahko stori tudi v primeru, kot je konkretni, ko je tožniku mandat prenehal po samem zakonu.
Tožena stranka neutemeljeno navaja, da ni imela druge možnosti kot to, da tožnika napoti na čakanje na delo doma v času teka odpovednega roka, saj zaradi prenehanja mandata ni več izpolnjeval pogojev za opravljanje dela ravnatelja. Kadar delavec dela ne more opravljati, hkrati pa niso izpolnjeni pogoji po določbi 138. člena ZDR-1, je delodajalec dolžan delavcu za čas, ko dela ne opravlja - pa razlogi za to niso nastali na strani delavca - izplačevati polno nadomestilo plače po določbi 137. člena ZDR-1.
ZDKG člen 2, 2/1, 5, 14, 14/1, 15, 15/1, 15/3. ZD člen 27, 145. ZPP člen 359.
nujni dediči - zaščitena kmetija - dedovanje zaščitene kmetije - izločitev zemljišč iz zaščitene kmetije - plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije - denarna vrednost nujnega deleža - obračunska vrednost zapuščine - višina vrednosti v trenutku zapustnikove smrti - posekan les - plodovi - nujni delež v denarju - pravica do nujnega dednega deleža - rok za izplačilo nujnega deleža
Zapuščino tvori le premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti, zato les, posekan šele po zapustničini smrti, ne more biti del zapuščine in posledično ne predmet dedovanja. Zahtevke v zvezi s plodovi, prihodki, stroški, oškodovanji ipd. zapuščine, ki so nastali po smrti zapustnice, morajo dediči uveljavljati v posebnem pravdnem postopku. Glede na povedano je odločitev, da se vrednost posekanega lesa všteje v obračunsko vrednost zaščitene kmetije, materialnopravno napačna.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sicer drži, da sodišče prve stopnje vrednosti živine, ki je bila v času zapustničine smrti nesporno v hlevih (in bi tudi v skladu z določbami 2. člena ZDKG sestavljala zaščiteno kmetijo) ni upoštevalo, vendar tega nobena od strank ni uveljavljala.
Tretji odstavek 15. člena ZDKG ni namenjen le olajšanju položaja prevzemnika kmetije, temveč so »upravičeni razlogi« iz navedenega člena lahko tudi varovanje pravic nujnih dedičev. Zato mora prevzemnik, ki se zavzema, da se nujni deleži v celoti izplačajo v denarju namesto v naravi, v primeru dvoma ustrezno izkazati, da to izplačilo (v realnem času) zmore.
»Nujni dediči« v smislu 14. člena ZDKG s prevzemnikom kmetije niso v dediščinski skupnosti v smislu 145. člena ZD, niso torej skupni lastniki zaščitene kmetije, temveč dedujejo le denarno vrednost nujnega deleža, torej denarni znesek oziroma terjatev do dediča – prevzemnika kmetije. Ker je njihov nujni delež denarna vrednost, v trenutku smrti zapustnika lahko pridobijo le delež (odstotek, ulomek) denarne vrednosti, ki jo je zaščitena kmetija imela v trenutku zapustnikove smrti.
Objavljena sodna praksa ne daje jasnega in neposrednega odgovora, vendar je iz objavljenih judikatov obrobno (obiter dictum) razvidno, da se vrednost zaščitene kmetije in posledično nujnih deležev v smislu 14. člena ZDKG ugotavlja po cenah v času zapustnikove smrti.
ZDR-1 člen 125, 125/1, 125/4, 118, 118/2.. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 15.. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - pomanjkljiva trditvena podlaga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da sta se tožnik in toženka v pogodbi o zaposlitvi dogovorila o poskusnem delu, pravilno ugotovilo, da se pravdni stranki pred nastopom dela nista dogovorili o načinu spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela. Svojo odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da nasprotno ne izhaja iz Internega pravilnika toženke, niti iz izpovedi tožnika ali direktorja, kar drži. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je tako nezakonita že iz tega razloga.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka niti ni dokazala, da drži, kar je navedeno v odpovedi, in sicer da tožnik ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov za delovno mesto varilca, saj ni dokazala, da je to delo sploh opravljal. Delavec ne more (ne)dosegati pričakovanih delovnih rezultatov na delovnem mestu, na katerem dela nikdar ne opravlja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00059474
ZPP člen 3, 180, 180/3.. OZ člen 132, 169, 239, 243.. ZDR-1 člen 118.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - prikrajšanje pri plači - zaposlitev pri drugem delodajalcu - načelo popolne odškodnine
To, da delavec v obdobju po sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi prejema manjšo plačo pri drugem delodajalcu, je lahko le eden od kriterijev za določitev denarnega povračila iz 118. člena ZDR-1, oziroma v tem primeru ni pravne podlage za plačilo neke vrste odškodnine zaradi prikrajšanja po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu, ki je delavcu nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Od tistega dne dalje, od katerega učinkuje sodna razveza pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, ki je delavcu nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, med njima ni več vzpostavljenega delovnega razmerja. Zaradi tega ni podlage za to, da bi po datumu učinkovanja sodne razveze lahko nastopilo oškodovanje delavca, ki bi se navezovalo na pravice, katere mu je bil dolžan zagotoviti delodajalec po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila nezakonito odpovedana.
nezakonita odpoved - reparacija - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - odsotnost trditev o odločilnih dejstvih - pritožbena novota
Na naroku za glavno obravnavo 23. 3. 2022, ko je bila tožnica zaslišana in je izpovedala o podaljšanju prejemanja nadomestila v višini 600,00 EUR za tri mesece, je bila toženka prisotna (tako njen pooblaščenec kot zakoniti zastopnik) in tudi po zaslišanju tožnice navedb ni dopolnila niti ni predlagala, da tožnica predloži morebitno novo odločbo glede prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti oziroma da sodišče ponovno vpogleda v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ob odsotnosti ustreznih trditev je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko tožničine izpovedi ni upoštevalo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00060402
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 171, 179, 179/1.. ZVZD-1 člen 5, 9, 12.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20.
odškodninska odgovornost delodajalca - padec - poškodba pri delu - povprečna skrbnost - soprispevek oškodovanca - odmera višine odškodnine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - nagrada za izvedensko delo - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje tožnika, da od njega ni moč pričakovati, da bi pogledal (tudi) prav na tla, kjer je bil karton, oziroma v vse smeri, tudi zrak, in pričakoval vse nevarnosti, s katerimi bi se lahko srečal, še posebej, ker je bil zaradi časovne stiske v zvezi z opravo zadostne količine dela osredotočen na slednje. Delavec, četudi je v časovni stiski z opravo dela, je dolžan ravnati skladno z določbo 12. člena ZVZD-1. Pričakuje se, da zaradi zagotovitve lastne varnosti in zdravja pri delu pazi, kam stopa, še posebej če mu pogled na nadaljnje korake oziroma pot zastirajo ovire.
Sodišče prve stopnje je torej pravilno upoštevalo, da je k nastanku škode odločilno prispeval tudi tožnik in je njegov soprispevek ocenilo na 50 %.
ZVEtL-1 člen 13, 13/1, 13/6. Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2018) člen 13.
elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov - vsebina elaborata - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga je izdelal sodni izvedenec, predstavlja primerno podlago za izvedbo katastrskega vpisa. Geodetski upravi Republike Slovenije je naložilo, da po pravnomočnosti sklepa prioritetno evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu z omenjenim elaboratom, tako da evidentira nove parcele in meje med temi parcelami kot urejene, mejne točke, v katerih se meje novih parcel stikajo z mejami obstoječih parcel pa kot delno urejene. Z navedenim sklepom se (še) ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini. Ta sklep ni končni sklep o pravicah udeležencev glede nepremičnin, pač pa je le sklep o primernosti strokovne (tehnične) podlage. Strokovno podlago predstavlja elaborat, ki ga izdela postavljeni izvedenec geodetske stroke, ali oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Tak sklep je zato mogoče izpodbijati le glede pravilnosti presoje, ali je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v katastru oziroma ali je vpisljiva strokovna podlaga.
Skladno z veljavno sodno prakso je najemna pogodba res lahko sklenjena tudi ustno ali s konkludentnimi ravnanji. To so tista ravnanja, ki sama po sebi ne pomenijo izjave volje za sklenitev pogodbe, toda glede na okoliščine, v katerih so izvedena, je mogoče zanesljivo sklepati, da takšna volja obstoji. Pri presoji konkludentnega ravnanja je tako bistveno, da med pogodbenima strankama obstoji soglasje volj ter da je le-to izraženo.
Večletno bivanje v nepremičnini same sklenitve najemne pogodbe ne more nadomestiti.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo - izvršba na nepremičnino
Način ugotovitve vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe, določa 178. člen ZIZ. Navedeno vrednost je po predmetnem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje v sklepu z dne 25. 9. 2019. Sodišče lahko ponovno ugotovi vrednost nepremičnine: (-) če stranka v predlogu za verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine spremenila in (-) predloži (novo) mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti (tretji odstavek 178. člena ZIZ). Upnik takšnega predloga ni podal in nove cenitve s strani sodnega cenilca ni predložil. Prav tako sodišče vrednosti nepremičnine ne revalorizira, saj ZIZ tega ne določa, niti ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, kot pravilno navaja odgovor na pritožbo.
KZ-1 člen 190, 190/1. ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe - zlonamernost - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - oprostilna sodba - razveljavitev kazenske sodbe - pomanjkljivi razlogi sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica staršev do stikov z otrokom
Kaznivost po prvem odstavku 190. člena KZ-1 je tako zožena na tiste naklepne primere onemogočanja uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe, v katerih storilec ravna z nekim nepoštenim, zavržnim namenom. Kot zlonamerno onemogočanje stikov je potrebno opredeliti ravnanje, ki ima za cilj, da se izvršljiva odločba o stikih ne uresniči, pri čemer ni nobenih opravičljivih razlogov za onemogočanje stikov. Pomen in teža volje mladoletne osebe sta upoštevani že pri sprejemu sodne odločbe o varstvu in vzgoji otroka v pravdnem postopku, tako sodišče v kazenskem postopku ne more volje mladoletne osebe upoštevati drugače oziroma v drugačni meri, kot je to storilo sodišče v pravdnem postopku. Garantna dolžnost "rezidenčnega" starša je v tem, da omogoči izvršitev sodne odločbe, s katero se uresničuje pravica starša do stikov z otrokom. Z neizvršitvijo sodne odločbe, ne da bi za to obstajali opravičljivi razlogi, pa se poseže v razmerje med nerezidenčnim staršem in otrokom ter posledično krši načelo največje otrokove koristi, s čimer se uresniči prepovedana posledica. Razlikovati je potrebno med (izjemnimi) situacijami, ko je pred ustavno vrednoto spoštovanja pravnomočnih sodnih odločb treba glede na okoliščine posameznega primera dati prednost načelu največje koristi otroka, in med situacijami, ko je cilj storilca, da oškodovancu preprečuje stike zgolj zaradi njunega medsebojnega nerazrešenega konflikta.