ugotovitev vrednosti nepremičnine - ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo - izvršba na nepremičnino
Način ugotovitve vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe, določa 178. člen ZIZ. Navedeno vrednost je po predmetnem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje v sklepu z dne 25. 9. 2019. Sodišče lahko ponovno ugotovi vrednost nepremičnine: (-) če stranka v predlogu za verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine spremenila in (-) predloži (novo) mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti (tretji odstavek 178. člena ZIZ). Upnik takšnega predloga ni podal in nove cenitve s strani sodnega cenilca ni predložil. Prav tako sodišče vrednosti nepremičnine ne revalorizira, saj ZIZ tega ne določa, niti ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, kot pravilno navaja odgovor na pritožbo.
ZDR-1 člen 125, 125/1, 125/4, 118, 118/2.. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 15.. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - pomanjkljiva trditvena podlaga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da sta se tožnik in toženka v pogodbi o zaposlitvi dogovorila o poskusnem delu, pravilno ugotovilo, da se pravdni stranki pred nastopom dela nista dogovorili o načinu spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela. Svojo odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da nasprotno ne izhaja iz Internega pravilnika toženke, niti iz izpovedi tožnika ali direktorja, kar drži. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je tako nezakonita že iz tega razloga.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka niti ni dokazala, da drži, kar je navedeno v odpovedi, in sicer da tožnik ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov za delovno mesto varilca, saj ni dokazala, da je to delo sploh opravljal. Delavec ne more (ne)dosegati pričakovanih delovnih rezultatov na delovnem mestu, na katerem dela nikdar ne opravlja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00060402
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 171, 179, 179/1.. ZVZD-1 člen 5, 9, 12.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20.
odškodninska odgovornost delodajalca - padec - poškodba pri delu - povprečna skrbnost - soprispevek oškodovanca - odmera višine odškodnine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - nagrada za izvedensko delo - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje tožnika, da od njega ni moč pričakovati, da bi pogledal (tudi) prav na tla, kjer je bil karton, oziroma v vse smeri, tudi zrak, in pričakoval vse nevarnosti, s katerimi bi se lahko srečal, še posebej, ker je bil zaradi časovne stiske v zvezi z opravo zadostne količine dela osredotočen na slednje. Delavec, četudi je v časovni stiski z opravo dela, je dolžan ravnati skladno z določbo 12. člena ZVZD-1. Pričakuje se, da zaradi zagotovitve lastne varnosti in zdravja pri delu pazi, kam stopa, še posebej če mu pogled na nadaljnje korake oziroma pot zastirajo ovire.
Sodišče prve stopnje je torej pravilno upoštevalo, da je k nastanku škode odločilno prispeval tudi tožnik in je njegov soprispevek ocenilo na 50 %.
Tožnica vtožuje povračilo stroškov za najem detektivke, ki so bili potrebni za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožencu. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče res upošteva samo za postopek potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP). Vendar pa vtoževane stroške detektivke, ne glede na njihovo potrebnost za podajo odpovedi in za morebitno kasnejše dokazovanje utemeljenosti odpovedi v sodnem postopku, krije tožnica kot delodajalec sama. Ker je v petem odstavku 41. člena ZDSS-1 izrecno določeno, da v sporih o prenehanju delovnega razmerja krije delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, velja to tudi za stroške, nastale v zvezi s samo podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kamor sodijo tudi vtoževani stroški za opravljeno detektivsko storitev.
Iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo obtožbe zato, ker ni dokazano, da je obdolženec storil dejanji, katerih je obtožen. Nasprotno temu, pa je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo tako razloge, iz katerih izhaja, da dejanji, ki sta mu očitani, po zakonu nista kaznivi dejanji, kakor tudi razloge, ki so rezultat dokazne presoje v postopku izvedenih dokazov, in sicer da ni dokazano, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji.
ZPP člen 285, 286, 337/1, 12. ZD člen 1313, 165, 200, 207.
zapuščinski postopek - pritožbena novota - materialno procesno vodstvo - povečanje dednega deleža
Kljub temu, da pritožnik ni izkazal razlogov za dopustnost, da takšno dejstvo in dokaz (čl. 337/1 ZPP) uveljavlja v pritožbi, pa je takšno šele pritožbeno uveljavljanje novega dejstva in dokaza izjemoma dopustno, če gre za dednopravno vprašanje in laično stranko, kot to izhaja iz usklajene aktualne sodne prakse. Pritožbeno sodišče je novoti dopustilo in nato presojalo njeno utemeljenost, saj pritožnik, ki je laična oseba in je v zapuščinskem postopku nastopal sam, brez prisotnosti prava vešče osebe, pred sodiščem prve stopnje v okviru procesno materialnega vodstva po čl. 285 ZPP ni bil opozorjen o omejitvah glede navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov (čl. 286 ZPP), kar se posledično odraža tudi v prekluzijah v pritožbenem postopku
ZPP člen 70, 72, 72/6, 108. ZDZdr člen 39, 39/1-2.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - paranoidna shizofrenija - predlog za izločitev sodnika - nepopolna vloga - ravnanje z nepopolno vlogo
Stranka mora v zahtevi za izločitev navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Za zahtevo za izločitev se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nerazumljivih in nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev. Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata.
ZVEtL-1 člen 13, 13/1, 13/6. Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2018) člen 13.
elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov - vsebina elaborata - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga je izdelal sodni izvedenec, predstavlja primerno podlago za izvedbo katastrskega vpisa. Geodetski upravi Republike Slovenije je naložilo, da po pravnomočnosti sklepa prioritetno evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu z omenjenim elaboratom, tako da evidentira nove parcele in meje med temi parcelami kot urejene, mejne točke, v katerih se meje novih parcel stikajo z mejami obstoječih parcel pa kot delno urejene. Z navedenim sklepom se (še) ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini. Ta sklep ni končni sklep o pravicah udeležencev glede nepremičnin, pač pa je le sklep o primernosti strokovne (tehnične) podlage. Strokovno podlago predstavlja elaborat, ki ga izdela postavljeni izvedenec geodetske stroke, ali oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Tak sklep je zato mogoče izpodbijati le glede pravilnosti presoje, ali je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v katastru oziroma ali je vpisljiva strokovna podlaga.
Sklicevanje na listinski dokaz kot del trditvene podlage je mogoče v primeru, kot je obravnavani, ko bi bilo povzemanje vsebine potnih nalogov neracionalno zaradi njegove obsežnosti. Predloženi potni nalogi in druge listine kot tudi postavitev sodnega izvedenca niso informativni (poizvedovalni) dokazi, ki bi bili nedopustni, kot zmotno meni sodišče prve stopnje, saj ne gre za dokaze, na podlagi katerih bi stranka šele, ko bi bili izvedeni, podala trditveno podlago.
Trditve, ki jih je tožnik podal, zadoščajo za obravnavo zahtevka iz naslova nadur. Tožnik je navedel število nadur za posamezne mesece, ponazoril izračun in za svoje navedbe predlagal dokaze (listine, izvedenci). Za ugovore (npr. da se določen čas, ki ga je tožnik upošteval, ne šteje v delovni čas) bi dejstva in dokaze kvečjemu morala podati nasprotna, torej tožena stranka.
preživnina otroka - odmera preživnine - določitev višine preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - dolžnost preživljanja otrok - preživninske potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - varstvo koristi otroka - določanje preživninskega bremena - deljena obveznost - stroški življenjskih potreb otroka - otrokove potrebe - premoženjsko in finančno stanje
Predlagateljica utemeljeno graja enakomerno porazdelitev preživninskega bremena med oba roditelja ob dejstvu, da ima nasprotni udeleženec bistveno boljše preživninske zmožnosti od nje in da je hči v pretežni meri, razen na stikih, v njeni oskrbi. Razmerje zneska, na katerega je ocenjena njuna mesečna pridobitna zmožnost, je 75 % proti 25 % in sorazmerno temu ju mora bremeniti preživljanje hčere. Stališče nasprotnega udeleženca, da bi moral večji delež kriti le, če "svojega" predlagateljica ne bi zmogla, je brez podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00058605
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 42/2, 43/1, 43/1-1, 43/1-3. ZPP člen 355, 355/1.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - uporaba parkirišča - parkirna površina - javna površina - pretekla raba zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - neskladnost projekta s prostorskim aktom - namen uporabe nepremičnine po prostorskih aktih - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Kriterij pretekle redne rabe resda zajema časovno obdobje od izgradnje stavbe, kateri se določa pripadajoče zemljišče, pa vse do lastninjenja, vendar ni odločilno le stanje ob izgradnji, saj je treba upoštevati tudi dinamično pravilo, kar pomeni, da lahko naknadne spremembe tako na normativni ravni (spremembe prostorskih aktov) kot tudi v naravi (dejanska raba, sprememba rabe, novogradnje, rušenja ipd.) vplivajo na spremembo obsega funkcionalnega zemljišča stavbe. Zato je dejstvo, da stanovalci uporabljajo parkirišča in dovozno pot od njune izgradnje v letu 1988 dalje, upošteven kriterij za določitev pripadajočega zemljišča. Odločilna je pretekla raba do lastninjenja (in ne sedanja raba).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00059474
ZPP člen 3, 180, 180/3.. OZ člen 132, 169, 239, 243.. ZDR-1 člen 118.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - prikrajšanje pri plači - zaposlitev pri drugem delodajalcu - načelo popolne odškodnine
To, da delavec v obdobju po sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi prejema manjšo plačo pri drugem delodajalcu, je lahko le eden od kriterijev za določitev denarnega povračila iz 118. člena ZDR-1, oziroma v tem primeru ni pravne podlage za plačilo neke vrste odškodnine zaradi prikrajšanja po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu, ki je delavcu nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Od tistega dne dalje, od katerega učinkuje sodna razveza pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, ki je delavcu nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, med njima ni več vzpostavljenega delovnega razmerja. Zaradi tega ni podlage za to, da bi po datumu učinkovanja sodne razveze lahko nastopilo oškodovanje delavca, ki bi se navezovalo na pravice, katere mu je bil dolžan zagotoviti delodajalec po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila nezakonito odpovedana.
DZ člen 154, 156, 156-2, 160, 161. ZNP-1 člen 47. ZPP člen 105, 105/3.
ukrepi za varstvo koristi otroka - vrste ukrepov - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - predlog centra za socialno delo - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - namestitev otroka v krizni center - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - načelo najmilejšega ukrepa - ukrep trajnejše narave - neizkazanost pogojev - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba po uradni dolžnosti - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - vloga centra za socialno delo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje izvedenca - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - Center za socialno delo (CSD) - elektronsko poslovanje
Pogoj za izdajo začasne odredbe je otrokova ogroženost, zgolj korist otroka ne zadostuje. Če se okoliščine spremenijo po izdaji izpodbijane odločbe, to ni razlog za njeno razveljavitev, pač pa lahko sodišče prve stopnje glede na določila 160. člena DZ po uradni dolžnosti ali na predlog izreče ukrepe za varstvo koristi otroka, odloči o prenehanju izrečenega ukrepa ali izreče drug ukrep. Tudi pri odločanju glede začasnih odredb mora sodišče upoštevati splošno načelo najmilejšega ukrepa: če ni res nujno, se otroka staršem z začasno odredbo ne odvzeme (druga alineja 156. člena DZ).
Strokovni delavci CSD imajo posebna znanja, zato imajo njihova mnenja, poročila, itd., podobno dokazno vrednost kot mnenje izvedenca. To pa ne pomeni, da mnenja CSD in zaslišanja strokovnih delavcev niso podvržena dokazni presoji. Izvedenka je izdelala obsežno, strokovno utemeljeno mnenje, ga pisno dopolnila, pa še ustno na naroku je odgovorila na dileme udeležencev in sodišča. Ker je mnenje izvedenke prepričljivo, je sodišče ravnalo pravilno, ko je izpodbijani sklep oprlo nanj.
Izrek sklepa o odmeri višine stroškov na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP je potrebno oblikovati tako, da le-ta ne pomeni samostojnega izvršilnega naslova, temveč zgolj odmero višine in da je sklep o višini stroškov organsko vezan na odločitev o temelju stroškovne obveznosti, ki pa je vsebovana v odločbi o glavni stvari. Če bi tožnici uspeli z izrednimi pravnimi sredstvi, tako oblikovan izrek (kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa) ne more biti samostojen izvršilni naslov, temveč je izpodbijani sklep izvršilni naslov za izterjavo stroškovne obveznosti le v povezavi z odločitvijo o temelju stroškovne obveznosti v odločbi o glavni stvari (sodbi). Mogoče je potegniti vzporednico z izreki, kakršni so bili v uporabi pred novelo ZPP-E v primeru, ko se je pravdni postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine ali s tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga in je sodišče v sodbi odločilo, ali sklep o izvršbi oziroma plačilni nalog ostane v veljavi ali ne in v kakšnem delu, tako da sta izvršilni naslov tvorila skupaj sodba (v kateri je odločeno o usodi sklepa o izvršbi oziroma plačilnega naloga) in sklep o izvršbi oziroma plačilni nalog.
KZ-1 člen 190, 190/1. ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe - zlonamernost - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - oprostilna sodba - razveljavitev kazenske sodbe - pomanjkljivi razlogi sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica staršev do stikov z otrokom
Kaznivost po prvem odstavku 190. člena KZ-1 je tako zožena na tiste naklepne primere onemogočanja uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe, v katerih storilec ravna z nekim nepoštenim, zavržnim namenom. Kot zlonamerno onemogočanje stikov je potrebno opredeliti ravnanje, ki ima za cilj, da se izvršljiva odločba o stikih ne uresniči, pri čemer ni nobenih opravičljivih razlogov za onemogočanje stikov. Pomen in teža volje mladoletne osebe sta upoštevani že pri sprejemu sodne odločbe o varstvu in vzgoji otroka v pravdnem postopku, tako sodišče v kazenskem postopku ne more volje mladoletne osebe upoštevati drugače oziroma v drugačni meri, kot je to storilo sodišče v pravdnem postopku. Garantna dolžnost "rezidenčnega" starša je v tem, da omogoči izvršitev sodne odločbe, s katero se uresničuje pravica starša do stikov z otrokom. Z neizvršitvijo sodne odločbe, ne da bi za to obstajali opravičljivi razlogi, pa se poseže v razmerje med nerezidenčnim staršem in otrokom ter posledično krši načelo največje otrokove koristi, s čimer se uresniči prepovedana posledica. Razlikovati je potrebno med (izjemnimi) situacijami, ko je pred ustavno vrednoto spoštovanja pravnomočnih sodnih odločb treba glede na okoliščine posameznega primera dati prednost načelu največje koristi otroka, in med situacijami, ko je cilj storilca, da oškodovancu preprečuje stike zgolj zaradi njunega medsebojnega nerazrešenega konflikta.
nedovoljena pritožba - pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča - zavrženje pritožbe - ne bis in idem
Ponovna pritožba kot redno pravno sredstvo ni več mogoča, saj bi bila v nasprotju s procesnim pravilom o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem).
Tožnik ni bil dobroverni lastniški posestnik, saj ni bil v opravičljivi zmoti glede lastništva spornih nepremičnin. Že dejstvo, da sta v zemljiški knjigi kot lastnika spornih parcel vpisana sedaj že pokojna D. D. in E. E., za katera tožnik ne trdi, da bi nanj s pogodbo prenesla lastninsko pravico, kaže na to, da tožnik v času očitane sečnje in odtujitve ni bil dobroveren lastniški posestnik.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik sekal in odtujil tujo hlodovino in drva. S tem je kršil v izpodbijani odpovedi in sodbi navedene pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, kar utemeljuje podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
izročitev nepremičnine kupcu - izvršba na nepremičnino - pravočasno plačilo - dopustni pritožbeni razlog
Sklep o izročitvi je mogoče izpodbijati zaradi nepravilnosti pri opravi dražbe (šesti odstavek 189. člena ZIZ) in zaradi nepravilnosti pri položitvi kupnine. Dolžnica je imela možnost, da se (spletne) dražbe udeleži in spremlja njen potek.
Skladno z veljavno sodno prakso je najemna pogodba res lahko sklenjena tudi ustno ali s konkludentnimi ravnanji. To so tista ravnanja, ki sama po sebi ne pomenijo izjave volje za sklenitev pogodbe, toda glede na okoliščine, v katerih so izvedena, je mogoče zanesljivo sklepati, da takšna volja obstoji. Pri presoji konkludentnega ravnanja je tako bistveno, da med pogodbenima strankama obstoji soglasje volj ter da je le-to izraženo.
Večletno bivanje v nepremičnini same sklenitve najemne pogodbe ne more nadomestiti.
nezakonita odpoved - reparacija - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - odsotnost trditev o odločilnih dejstvih - pritožbena novota
Na naroku za glavno obravnavo 23. 3. 2022, ko je bila tožnica zaslišana in je izpovedala o podaljšanju prejemanja nadomestila v višini 600,00 EUR za tri mesece, je bila toženka prisotna (tako njen pooblaščenec kot zakoniti zastopnik) in tudi po zaslišanju tožnice navedb ni dopolnila niti ni predlagala, da tožnica predloži morebitno novo odločbo glede prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti oziroma da sodišče ponovno vpogleda v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ob odsotnosti ustreznih trditev je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko tožničine izpovedi ni upoštevalo.