OZ člen 164, 164/4, 240, 246, 619, 630. ZPP člen 226, 226/1.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - popravilo stvari - izguba blaga - plačilo odškodnine - odgovornost prevzemnika posla za sodelavce - garancijski zahtevki - jamčevalni in garancijski zahtevki - predložitev ustrezne listine - listinski dokaz - ekskulpacijski razlog
Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da toženka ni pasivno legitimirana v tem sporu zato, ker storitve garancije opravlja za družbo A., d. d. kot njen pooblaščeni serviser. Ni namreč ta delniška družba tista, ki je izgubila aparat, pač pa pooblaščenec toženke.
Če stranka v dokaz zatrjevanih dejstev priloži listino, ki njenih navedb ne potrjuje, zatrjevanega dejstva pač ne dokaže. Pozivanje sodišča k predložitvi tistih listin, ki zatrjevana dejstva dokazujejo, pa bi utegnilo pomeniti kršitev načela enakega obravnavanja strank.
Za razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti bi morala toženka dokazati, da je bil vzrok za kršitev pogodbe zunaj njene pravne sfere.
Oškodovanec ima pravico do izbire med obema načinoma povrnitve premoženjske škode, razen kadar so podane prav posebne okoliščine, ki opravičujejo le vzpostavitev prejšnjega stanja v naravi. Teh pa toženka ni zatrjevala.
Sodišču ni potrebno izvesti vseh dokazov, ki jih obramba predlaga, temveč le tista, ki so pomembna za ugotavljanje pravnorelevantnih dejstev v zvezi z očitki, ki so naslovljeni na obdolženca, pravnorelevantna dejstva pa se v prekrškovnem postopku ugotavljalo z izvajanjem posameznih dokazov po načelu proste presoje (člen 71 ZP-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00058578
ZDZdr člen 51. ZOdv člen 17.
stroški postopka - nagrada in stroški odvetnika za postopek - odvetnik po uradni dolžnosti - predložitev stroškovnika - potrebni stroški - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve
Pri odmeri manjkajo stroški, potrebni za pritožbo.
ZPP člen 105a, 105a/3, 108, 108/5. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3.
oprostitev plačila taks na prvi stopnji - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - neplačilo sodne takse za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - neizpolnjevanje zakonskih pogojev - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - domneva umika pritožbe - preuranjenost odločitve
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je na podlagi 12. člena ZST-1 v zvezi s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo nepopoln predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, saj ga tožeča stranka kljub pozivu sodišča skladno s sklepom z dne 14. 10. 2021 ni dopolnila. Zato ga sodišče tudi ni moglo obravnavati. Zato so navedbe tožeče stranke v pritožbi o premoženjski stiski neutemeljene, saj je sodišče ni moglo ugotavljati, ker tožeča stranka predloga ni ustrezno dopolnila.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo terjane sodne takse. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje je preuranjena, saj je spregledalo, da je tožeča stranka z vlogo z dne 1. 3. 2022 predlagala oprostitev plačila sodne takse, hkrati pa tudi vložila ugovor zoper plačilni nalog z dne 3. 2. 2022. Posledično je preuranjena tudi odločitev o tem, da se pritožba šteje za umaknjeno.
Določbe ZUP pri vročanju odločb o prekršku pridejo v poštev glede načina vročanja, ne pa tudi glede samega kroga oseb, ki jim je pisanje treba vročiti. O tem vprašanju ima ZP-1 jasno in v odnosu do ZUP specialno določbo v sedmem odstavku člena 56 ZP-1. Za razliko od določbe četrtega odstavka člena 88 ZUP, po kateri vročitev pooblaščencu oziroma zakonitemu zastopniku šteje tudi vročitev stranki postopka, pa v prekrškovnem postopku to ne zadošča, temveč je treba odločitev vročati tako storilcu, kot tudi njegovim pooblaščencem.
nadomestni zapor - predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - umik predloga - kontradiktornost
Taki razlogi prvostopnega sodišča so zaradi ugotovljene protispisnosti v zvezi s storilčevim odgovorom, ali želi opravljati naloge v splošno korist nejasni, pomanjkljivi pa tudi v delu, ko je prvo sodišče sicer navedlo, da je skrbno pretehtalo tudi vse okoliščine konkretnega primera in ocenilo, da je v predmetni zadevi odreditev nadomestnega zapora sorazmeren in pravičen ukrep, za kar ni navedlo nobenih konkretnih razlogov.
prepoved vožnje motornega vozila - prepoved nadaljnje vožnje
Glede na očitno razliko med izvršitvenimi oblikami v določbah devetega odstavka člena 27 ZPrCP, ki določa sankcije za protipredpisna ravnanja v primeru neupoštevanja pravil brez predhodne zaznave prekrška in po določbi desetega odstavka člena 101 ZPrCP ter desetem odstavku člena 56 ZVoz-1, ki so določbe, ki po storjenem prekršku storilcu nalagajo oz. prepovedujejo določena ravnanja, in ko gre v takih primerih brez dvoma za drugačno (težjo) kriminalno količino, torej ne vzdrži teza pritožbe o tem, da gre v obravnavanem primeru za stek in da bi se obdolženec kvečjemu lahko sankcioniral zaradi istih izvršitvenih oblik le po določbi devetega odstavka člena 27 ZPrCP, zaradi česar tudi ni podana kršitev zakona.
ZPP člen 114.a, 219, 219/1,219/2, 236.a, 236.a/6, 339, 339/1.
bolezen priče - izvedba dokaza - dokazni sklep
Če je glede na okoliščine pričakovati, da se kakšen dokaz ne bo mogel izvesti ali se ne bo mogel izvesti v primernem roku, lahko sodišče določi v dokaznem sklepu rok, do katerega bo čakalo na izvedbo dokaza (prvi odstavek 219. člena ZPP). Če gre za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče, sodišče lahko uporabi to zakonsko določbo v primeru, da je priča težko dosegljiva ali dalj časa odsotna, lahko pa tudi v primeru, če predlagana priča zaradi strogo osebnih razlogov (npr. zaradi dolgotrajnega bolezenskega stanja) v primernem roku ne zmore priti do sodišča in podati neposredne ustne izpovedbe. Ne glede na možnost predložitve pisne in podpisane izjave priče, mora namreč sodišče vselej izvesti tudi neposredno zaslišanje priče, če tako zahteva katera od strank postopka (šesti odstavek 236.a člena ZPP). Prav tako lahko sodišče izvede dokaz zaslišanja priče preko videokonference, vendar morata tudi o tem obe stranki soglašati (114.a člen ZPP).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00060402
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 171, 179, 179/1.. ZVZD-1 člen 5, 9, 12.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20.
odškodninska odgovornost delodajalca - padec - poškodba pri delu - povprečna skrbnost - soprispevek oškodovanca - odmera višine odškodnine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - nagrada za izvedensko delo - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje tožnika, da od njega ni moč pričakovati, da bi pogledal (tudi) prav na tla, kjer je bil karton, oziroma v vse smeri, tudi zrak, in pričakoval vse nevarnosti, s katerimi bi se lahko srečal, še posebej, ker je bil zaradi časovne stiske v zvezi z opravo zadostne količine dela osredotočen na slednje. Delavec, četudi je v časovni stiski z opravo dela, je dolžan ravnati skladno z določbo 12. člena ZVZD-1. Pričakuje se, da zaradi zagotovitve lastne varnosti in zdravja pri delu pazi, kam stopa, še posebej če mu pogled na nadaljnje korake oziroma pot zastirajo ovire.
Sodišče prve stopnje je torej pravilno upoštevalo, da je k nastanku škode odločilno prispeval tudi tožnik in je njegov soprispevek ocenilo na 50 %.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 109, 109/2, 111, 111/1, 111/1-8, 111/2, 111/3.. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 236, 254.. ZSPJS člen 3a., 3a/4, 3a/5.. OZ člen 86, 86/1.. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 10.
razlika v plači - mobing - izredna odpoved delavca - rok za podajo izredne odpovedi - odpravnina - odškodnina namesto odpovednega roka - vzročna zveza - ničnost dogovora - vračilo preveč izplačane plače - potrebni stroški - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Drugi odstavek 111. člena ZDR-1 glede teka roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca predstavlja konkretizacijo drugega odstavka 109. člena ZDR-1 in ga je treba razlagati tako, da delavec šele s potekom roka, v katerem mora delodajalec izpolniti svojo obveznost oziroma odpraviti kršitev, ugotovi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in šele tedaj prične teči 30-dnevni rok za izredno odpoved. Eden od pogojev za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca je namreč tudi neizpolnitev obveznosti oziroma neodprava kršitve s strani delodajalca, zato ni mogoče šteti, da delavec ugotovi razlog za izredno odpoved, preden delodajalcu poteče rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve pravic delavca.
Zgolj ugotovitev, da je mogoče, da je škoda posledica določenega protipravnega ravnanja, ne zadošča za zaključek o obstoju vzročne zveze in s tem odškodninske odgovornosti tožene stranke. Ker izvedenec v konkretnem primeru ni ugotovil, da bi bila tožničina psihična motnja (verjetna) posledica dogajanja v službi, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da vzročna zveza ni dokazana.
Pravilna je odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odtegljajev plače, do katerih je prišlo zaradi sklenjenega dogovora s toženo stranko na podlagi četrtega odstavka 3.a člena ZSPJS. Sodišče prve stopnje ga je zavrnilo, ker je ugotovilo, da dogovor ni ničen, kot je trdila tožnica.
ZVEtL-1 člen 13, 13/1, 13/6. Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2018) člen 13.
elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov - vsebina elaborata - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga je izdelal sodni izvedenec, predstavlja primerno podlago za izvedbo katastrskega vpisa. Geodetski upravi Republike Slovenije je naložilo, da po pravnomočnosti sklepa prioritetno evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu z omenjenim elaboratom, tako da evidentira nove parcele in meje med temi parcelami kot urejene, mejne točke, v katerih se meje novih parcel stikajo z mejami obstoječih parcel pa kot delno urejene. Z navedenim sklepom se (še) ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini. Ta sklep ni končni sklep o pravicah udeležencev glede nepremičnin, pač pa je le sklep o primernosti strokovne (tehnične) podlage. Strokovno podlago predstavlja elaborat, ki ga izdela postavljeni izvedenec geodetske stroke, ali oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Tak sklep je zato mogoče izpodbijati le glede pravilnosti presoje, ali je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v katastru oziroma ali je vpisljiva strokovna podlaga.
KZ-1 člen 190, 190/1. ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe - zlonamernost - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - oprostilna sodba - razveljavitev kazenske sodbe - pomanjkljivi razlogi sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica staršev do stikov z otrokom
Kaznivost po prvem odstavku 190. člena KZ-1 je tako zožena na tiste naklepne primere onemogočanja uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe, v katerih storilec ravna z nekim nepoštenim, zavržnim namenom. Kot zlonamerno onemogočanje stikov je potrebno opredeliti ravnanje, ki ima za cilj, da se izvršljiva odločba o stikih ne uresniči, pri čemer ni nobenih opravičljivih razlogov za onemogočanje stikov. Pomen in teža volje mladoletne osebe sta upoštevani že pri sprejemu sodne odločbe o varstvu in vzgoji otroka v pravdnem postopku, tako sodišče v kazenskem postopku ne more volje mladoletne osebe upoštevati drugače oziroma v drugačni meri, kot je to storilo sodišče v pravdnem postopku. Garantna dolžnost "rezidenčnega" starša je v tem, da omogoči izvršitev sodne odločbe, s katero se uresničuje pravica starša do stikov z otrokom. Z neizvršitvijo sodne odločbe, ne da bi za to obstajali opravičljivi razlogi, pa se poseže v razmerje med nerezidenčnim staršem in otrokom ter posledično krši načelo največje otrokove koristi, s čimer se uresniči prepovedana posledica. Razlikovati je potrebno med (izjemnimi) situacijami, ko je pred ustavno vrednoto spoštovanja pravnomočnih sodnih odločb treba glede na okoliščine posameznega primera dati prednost načelu največje koristi otroka, in med situacijami, ko je cilj storilca, da oškodovancu preprečuje stike zgolj zaradi njunega medsebojnega nerazrešenega konflikta.
DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00058678
ZNVP-1 člen 48. ZD člen 221.
zapuščinski postopek - dodatni sklep o dedovanju - vrednostni papirji - nematerializirane delnice - registrski računi - izbris delnic - premoženje v tujini
Na podlagi ZNVP so bili računi registrskih računov pri Centralni kreditni depotni družbi ukinjeni po 1. 1. 2017, po 31. 12. 2021 so imetniki izgubili tudi same vrednostne papirje. Določila, ki jih je sodišče prve stopnje uporabilo, veljajo za imetnike računov pri Centralno klirinško depotni družbi v Sloveniji in ne za račune, odprte pri Centralno klirinški depozitarni družbi Hrvaške.
nepravdni postopek - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - prepozna pritožba - izjema od pravila - pritožba, vložena po izteku roka - upoštevanje prepozne pritožbe
Po 67. členu ZDZdr se pritožba vloži v treh dneh od vročitve sklepa. Obravnavana pritožba je bila vložena po izteku navedenega roka. Glede na to, da se razlogi v njej bistveno ne razlikujejo od razlogov, podanih v prvi pritožbi, tudi ni razlogov, ki bi utemeljevale izjemo iz tretjega odstavka 36. člena ZNP-1, po kateri se iz tehtnih razlogov upošteva pritožba, vložena po izteku roka.
ZPP člen 76, 104, 104/1, 110, 139, 139/6, 274, 274/1, 318, 318/1, 338, 338/2.. ZDR-1 člen 3, 5, 5/2, 54, 56, 200, 200/1, 200/2, 200/3.. ZMZPP člen 21, 21/1, 57.. ZDSS-1 člen 41, 41/2.
zamudna sodba - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - veleposlaništvo tuje države - zavrženje tožbe - pristojnost slovenskega sodišča - stvarna pristojnost - rok za odgovor na tožbo - načelo afirmativne litiskontestacije - nedovoljen pritožbeni razlog - nepodaljšljiv rok - zmotna uporaba materialnega prava
V skladu s 76. členom ZPP lahko v posameznih zakonsko določenih primerih kot stranka v postopku nastopajo tudi subjekti, ki sicer nimajo pravne sposobnosti. Tak primer je tudi določba drugega odstavka 5. člena ZDR-1, na podlagi katere se za delodajalca po tem zakonu šteje tudi diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Glede na to ni dvoma, da je podana stvarna in procesna legitimacija toženca, ki je tuje veleposlaništvo v Republiki Sloveniji. V skladu s 57. členom ZMZPP je v individualnih delovnih sporih sodišče Republike Slovenije pristojno tudi, kadar se je delo opravljalo na območju Republike Slovenije, tako kot to velja za ta spor.
Civilnopravno razmerje, ki naj bi po navedbah tožnice vsebovalo vse elemente delovnega razmerja, je prenehalo s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 1. 10. 2019, kar pomeni, da je tega dne izvedela za zatrjevano kršitev, t. j. da ji toženec obstoja delovnega razmerja pred tem datumom ne priznava, zato bi morala v nadaljnjih 30 dneh (tretji odstavek 200. člena ZDR-1) vložiti tožbo glede obstoja delovnega razmerja za čas od 1. 9. 2019 do 30. 9. 2019. Ker jo je vložila šele 22. 10. 2021, je rok zamudila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00059056
ZZZDR člen 51, 51/1, 52, 52/1, 53, 54. OZ člen 94. ZPP člen 7, 212.
izpodbojna pogodba - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - skupno premoženje - enostransko razpolaganje s skupnim premoženjem - pravni interes za tožbo - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - pridobitev skupnega premoženja zakoncev - domneva - materialno in procesno dokazno breme - skupno upravljanje premoženja zakoncev - soglasje drugega zakonca - samovoljno ravnanje - dobra vera kupca - fiktivna pogodba
OZ v 94. členu določa, da je pogodba izpodbojna, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi če je v OZ ali v drugem zakonu tako določeno. ZZZDR v prvem odstavku 52. člena določa, da skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Ustaljeno stališče sodne prakse je, da predstavlja zakončevo enostransko razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja razlog za izpodbojnost pravnega posla.
Pritožba opozarja na napačno oblikovanje zahtevka oziroma izreka sodbe, a neutemeljeno. Skupno premoženje zakoncev je enoten in nedeljiv pojem, vendar to ne preprečuje vložitve tožbe, ki ne zajema vseh predmetov skupnega premoženja (ta zajema tudi druge stvarne in obligacijske pravice). V skladu s sodno prakso lahko zakonec v ločenih pravdah uveljavlja zahtevek za ugotovitev, da posamezne stvari spadajo v skupno premoženje. Izrek, da sporni poslovni delež „predstavlja skupno premoženje“ tožnice in prvega toženca, pomeni, da spada v skupno premoženje.
Če je določeno premoženje pridobljeno (ali obremenjeno) v času trajanja zakonske zveze, velja domneva, da gre za skupno premoženje. Zato je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ki je materialno in procesno breme dokazovanja, da ne gre za skupno, temveč posebno premoženje, postavilo na toženca, pravilno.
Denar je generična stvar in je takoj, ko se denar iz posebnega premoženja pomeša z denarjem iz skupnega premoženja, razlikovanje med njima skoraj nemogoče. Prvi toženec ni dokazal (v bistvu ni niti navajal), da so se na njegov bančni račun iztekali izključno dohodki, ki imajo naravo posebnega premoženja, ali da je podarjeno gotovino hranil ločeno od gotovine iz skupnega premoženja. Ker se je na računu nahajalo tako posebno kot tudi skupno premoženje, je pravilen sklep, da predstavlja poslovni delež njuno skupno premoženje.
Skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. To pomeni, da potrebuje zakonec, ki želi razpolagati z določenim delom skupnega premoženja, soglasje drugega zakonca.
ZDR-1 člen 125, 125/1, 125/4, 118, 118/2.. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 15.. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - pomanjkljiva trditvena podlaga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da sta se tožnik in toženka v pogodbi o zaposlitvi dogovorila o poskusnem delu, pravilno ugotovilo, da se pravdni stranki pred nastopom dela nista dogovorili o načinu spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela. Svojo odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da nasprotno ne izhaja iz Internega pravilnika toženke, niti iz izpovedi tožnika ali direktorja, kar drži. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je tako nezakonita že iz tega razloga.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka niti ni dokazala, da drži, kar je navedeno v odpovedi, in sicer da tožnik ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov za delovno mesto varilca, saj ni dokazala, da je to delo sploh opravljal. Delavec ne more (ne)dosegati pričakovanih delovnih rezultatov na delovnem mestu, na katerem dela nikdar ne opravlja.
ZIZ člen 198.. ZPP člen 196, 199, 199/1, 199/4, 200, 200/1, 202, 339, 339/2, 339/2-8.
tožba na izključitev družbenika - sodba na podlagi pripoznave - pravica do pritožbe - stranska intervencija - pravica do izjave - zastavni upnik - vrstni red poplačila terjatev - ekonomski interes
Zavarovanje terjatve z zastavno pravice pa vpliva le na vrstni red poplačila terjatve, kot to določa prvi odstavek 198. člena ZIZ. S pridobitvijo zastavnih pravic na poslovnih deležih družbenika je pritožnik torej pridobil zgolj ugodnejši vrstni red pri poplačilu v izvršbi uveljavljanjih terjatev. Ugotoviti je, da sta pritožnik in družba C. d.o.o. - v stečaju v dolžniško - upniškem razmerju in je interes pritožnika, da se zavrne tožbeni zahtevek le v tem, da bi prišel do ugodnejšega vrstnega reda poplačila svojih terjatev, ki jih izterjuje zoper družbo C. d.o.o. - v stečaju. Iz tega razloga v obravnavanem primeru pritožnik izkazuje zgolj ekonomski interes za vstop v pravdo, zaradi česar je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 199. člena ZPP pravilno zavrnilo njegov predlog, da se postopku pridruži kot stranski intervenient na strani toženke.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-2, 56.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje odsotnega delavca - pogodbeno določilo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - razveljavitev sodbe
Dejstvo, da je tožnica v začetku delala zgolj na dveh delovnih postajah, ki jih je že obvladala, ter da začasno odsotne delavke ni nadomestila prav na vseh delih in nalogah, ki jih je ta pred odsotnostjo opravljala, ni bistveno in ne more privesti do zaključka, da je bilo takšno nadomeščanje navidezno, pogodbe za določen čas pa iz tega razloga nezakonite.
Določilo, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za določen čas do dejanske vrnitve odsotnega zaposlenega, vendar ne za dlje kot šest mesecev, je za določitev trajanja pogodbe o zaposlitvi dovolj konkretizirano in ni presplošno. Za presojo zakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni pomembno, da je njeno trajanje določeno za krajši čas, kot naj bi trajala predvidena odsotnost delavca, ki se nadomešča, saj nadomeščanje začasno odsotnega delavca kot razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne pomeni, da bi moral delavec odsotnega delavca nadomeščati ves čas oziroma celotno obdobje njegove odsotnosti.