ZTuj-2 člen 51, 51/1, 51/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - pravica do družinskega življenja
Glede na čas bivanja tožnika v RS in tudi njegove nesporne sorodstvene vezi z dvema hčerkama, obstaja po presoji sodišča v konkretni zadevi pozitivna obveza države, da realizira tožnikovo pravico do spoštovanja njegovega zasebnega življenja, torej, da uredi njegov položaj. To namreč državi nalaga določba prvega odstavka 8. člena EKČP.
URS člen 36. ZBPP člen 8, 8/1, 8/1-4. ZIZ člen 55, 71.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - odlog izvršbe - pravica do spoštovanja doma
Pravilna in zakonita je odločitev o zavrnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč, ki se nanaša na sestavo in vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj tožnik ni verjetno izkazal obstoja ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ. Vložitev izrednega pravnega sredstva namreč ni ugovorni razlog, ki bi lahko preprečil izvršbo.
Tožnik izkazuje težko nadomestljivo škodo v primeru prodaje v izvršilnem postopku solastniškega deleža na stanovanju, ki predstavlja njegov dom. Zaradi pomena te pravice posamezniku ni mogoče odreči strokovne pomoči, če izpolnjuje tudi druge pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 157, 157/2. ZTuj-2 člen 76, 76/8.
omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - subsidiarni upravni spor - poseg v ustavno pravico - osebna svoboda - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožniku sta bili izdani odločba o vrnitvi (na podlagi določb 64. člena ZTuj-2) in odločba o nastanitvi v center (na podlagi določb 76. in 78. člena ZTuj-2). Zoper obe bi lahko sprožil redni upravni spor po 2. členu ZUS-1, zato v obravnavanem primeru za vsebinsko odločanje sodišča o tožbi, s katero tožnik uveljavlja sodno varstvo na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 157. člena Ustave v t.i. subsidiarnem upravnem sporu ni podana procesna predpostavka odstotnosti drugega sodnega varstva.
Čas bivanja tujca izven centra brez dovoljenja za izhod iz centra in čas bivanja v priporu, zaporu ali v postopku mednarodne zaščite, ne šteje v čas nastanitve v centru za tujce.
subsidiarni upravni spor - mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožnik je imel v konkretnem primeru zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo v smislu 23. člena Ustave v rednem upravnem sporu, skladno z določbo 2. člena ZUS-1. Zato v tem primeru ni podana procesna predpostavka odsotnosti drugega sodnega varstva iz drugega odstavka 157. člena Ustave, za odločanje sodišča o tožnikovi tožbi, s katero terja sodno varstvo na podlagi določbe prvega odstavka 4. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 157. člena Ustave v t.i. subsidiarnem upravnem sporu.
Za odgovornost za kaznivo dejanje ne zadošča le objektivno dejstvo, da je storilec s svojim dejanjem povzročil prepovedano posledico, temveč je potrebno tudi, da je njegovo telesno delovanje bilo spremljano z ustreznim kvalitetnim duševnim delovanjem. Potrebna je torej tudi subjektivna komponenta, torej volja.
Prepovedi javnih prireditev in/ali zborovanj ni mogoče sprejeti na podlagi časopisnih člankov in televizijskih prispevkov ter komunikacij po spletnih portalih, saj to niso objektivni dokazi, ki bi jih bilo mogoče upoštevati v uradnem postopku.
Potencialna propaganda neke ideologije zato po stališču ESČP ne more biti edini razlog za omejitev, tudi morebitne napovedane proti demonstracije ne morejo biti razlog za prepoved prireditve.
URS člen 38. ZVOP-1 člen 8, 34, 34/9. ZUS-1 člen 4, 4/1, 4/2. ZDavP-1 člen 39, 39/1, 3, 3/1. ZOPNI člen 26, 26/1, 27, 27/1, 27/2, 27/3.
varstvo ustavnih pravic - varstvo osebnih podatkov - pridobivanje podatkov - promet - bančni račun - upravljalec osebnih podatkov - zagotovljeno drugo sodno varstvo
V primeru, da so bili pridobljeni osebni podatki določene fizične osebe, je na davčnem organu dokazno breme, da razumno utemelji potrebo po pridobitvi teh podatkov za namen iz 39. člena ZDavP-2, torej da dokaže, da je bila pridobitev teh podatkov potrebna za opravljanje njegovih nalog, med katere sodi tudi davčni inšpekcijski nadzor, v razmerju do določenega davčnega zavezanca (za odmero določenega davka, v določenem obdobju, nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti itd.).
Ker ZOPNI vzpostavlja domnevo, da gre za nezakonito pridobljeno premoženje ob obstoju okoliščin iz drugega odstavka 5. člena, jo bo tožena stranka izpodbijala s svojimi trditvami in dokazi. V okviru tega pa bo lahko uveljavljala tudi ugovor, da so bili dokazi tožeče stranke pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in da zato v pravdnem postopku ne smejo biti uporabljeni. O tem ugovoru bo moralo sodišče razpravljati in se do njega opredeliti. Zaradi tega je po oceni sodišča tožnici zoper Poročilo o zbranih podatkih v finančni preiskavi z dne 30. 4. 2014 zagotovljeno sodno varstvo v pravdnem postopku.
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 52, 52-1, 52-2, 61. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 15b, 21.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - zdravstveni razlog - varna izvorna država - načelo nevračanja
Toženka je obstoj razloga iz prve alineje 52. člena ZMZ utemeljeno oprla na tožnikove navedbe, da je izvorno državo zapustil zato, ker želi, da bi bil operiran v evropski državi, kar pa niso razlogi, na podlagi katerih se lahko podeli mednarodna zaščita.
Nedostopnost do zdravstvene oskrbe v izvorni državi (s čimer bi se oseba soočila z realno nevarnostjo podvrženja mučenju, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju oz. kazni v izvorni državi) je lahko kršitev 3. člena EKČP, pri čemer pa je bistveno, ali je izredno slaba humanitarna situacija namerno povzročena s strani tretje osebe in prizadeva prosilca in če temu ni tako, potem subsidiarna zaščita ne pride v poštev in država ni upravičena uporabiti klavzule iz 3. člena Kvalifikacijske direktive o višjih standardih. Tožnik pa ni niti zatrjeval (in tudi ne izkazal), da bi mu kdo namerno odtegoval možnost operacije z zamenjavo črpalke v Tuniziji. Z zdravstvenimi izvidi, ki se nahajajo v upravnem spisu, je sicer izkazal, da ima težave s srcem zaradi ožilja, vendar pa ni izkazal, da potrebuje operacijo z zamenjavo črpalke, kakor tudi ne, da bi mu ta operacija ne bi mogla biti nudena v sami Tuniziji (kljub temu, da je brezposeln in da naj ne bi bil zdravstveno zavarovan v Tuniziji), še manj pa, da bi mu kdo namerno onemogočal dostop do te operacije.
dovoljenje za začasno prebivanje - potrdilo - odstranitev iz države - pravna korist za vložitev tožbe
Pristojni organ, če so izpolnjeni pogoji za zavarovanje pravice iz 20. člena PDEU v zvezi s pravico do družinskega življenja iz 7. člena Listine EU o temeljnih pravicah in načela varovanja otrokovih koristi iz člena 24(2) Listine EU o temeljnih pravicah, mora preklicati ali vsaj začasno odložiti izvajanje odločbe o vrnitvi in prepovedi vstopa na ozemlje, ki veljata za državljana tretje države. To pomeni, da opustitev dejanja, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu s tožbo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, očitno ne posega v nobeno njegovo pravico ali pravno zavarovano korist in ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v povezavi z drugim pravnim razmerjem oziroma odločbo, ki še ni dokončna.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - tožba v upravnem sporu - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Tožeča stranka ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena, saj ni navedla dejstev, niti predložila dokazov o zatrjevani nezmožnosti najema pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji.
ZTuj-2 člen 51, 51/1, 87, 87/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 35.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca - izbris iz registra stalnih prebivalcev slovenije - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Pri urejanju tožnikovega bivanja v Slovenijije je potrebno upoštevati konkretne okoliščine, predvsem dolžino njegovega bivanja in njegov socialni status. Člen 51. ZTuj je treba razlagati v skladu z EKČP in URS oz. tako, da se posamezniku zagotovi spoštovanje njegove pravice do zasebnega življenja. V skladu s tem je treba presojati tudi popolnost tožnikove vloge oz. njene sposobnosti za obravnavo.
izvršitev odločb ESČP - sodba v zadevi Ališić proti RS - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - načelo zaslišanja - skrajšani ugotovitveni postopek
Za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku ni dovolj zgolj to, da je mogoče dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in v njem vključenega načela zaslišanja strank, pač pa mora biti tako dejanje nepotrebno tudi za uveljavitev ter za zavarovanje strankine pravice in pravne koristi.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - vložnik zahteve - načelo zaslišanja
Toženka bi pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika, ki je ves čas zatrjeval, da je bila na njegovo ime pri sarajevski podružnici LB odprta devizna knjižica, dolžna seznaniti s svojimi ugotovitvami in mu dati možnost, da se o njih izjavi.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP
V zadevi gre za odločanje o pravicah in obveznostih, ki so uvedene z določbami ZNISESČP, v obsegu in pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Sodba ESČP v zadevi Ališić in ostali ne prestavlja neposredne podlage za odločanje o posamičnih pravicah, temveč se z njo, zaradi okoliščin sistemske narave, Republiki Sloveniji nalaga obveznost uvedbe splošnih ukrepov na nacionalni ravni, vključno s spremembami zakonodaje, da bodo lahko B.B., C.C. in vsi drugi, ki so v enakem položaju kot onadva, dobili izplačane stare devizne vloge pod enakimi pogoji kakor tisti, ki so imeli take vloge v domačih podružnicah slovenskih bank, ki jo je Slovenija izpolnila s sprejemom ZNISESČP in posamičnim upravnim odločanjem na njegovi podlagi. Navedbi tožnika, da svoj zahtevek uveljavlja na podlagi 147. odstavka Sodbe v zadevi Ališić in ostali, zato ni mogoče slediti.
V okviru pilotnega postopka v zadevi Ališić je ESČP v letu 2017 izdalo dva sklepa o nedopustnosti, in sicer v zadevi Hodžić proti Sloveniji, v katerem se v okviru pravno relevantnih okoliščin zadeve ugotavlja, da pritožnikovi prihranki (enako kot v zadevi Ališić) niso bili preneseni na privatizacijski račun, in v zadevi Zeljković proti Sloveniji, v kateri se v okviru pravno relevantnih okoliščin zadeve ugotavlja, da so bili (drugače kot v zadevi Ališić in enako kot v primeru tožnika v tem upravnem sporu) pritožnikovi prihranki preneseni na privatizacijski račun. V obeh sklepih je sodišče ugotovilo, da zakon o izvršitvi sodbe v zadevi Ališić (ZINSESČP) izpolnjuje merila, določena v pilotni sodbi. Ustreznost sheme potrjuje tudi Končna resolucija Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 15. 3. 2018, iz katere izhaja, da je Slovenija sprejela vse potrebne ukrepe in s tem spoštovala sodbo ESČP v zadevi Ališić in ostali v smislu 46. člena Konvencije.
ZMZ-1 člen 23, 23/1, 23/1-8, 23/1-9, 23/1-10, 27, 27/9, 30, 30/1, 30/2. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 5. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5.
mednarodna zaščita - zatečeni begunec sur place - informacije o izvorni državi - prosilec iz Irana - sprememba veroizpovedi
Direktiva št. 2011/95/EU dopušča le zavrnitev ponovne prošnje in le zavrnitev priznanja statusa begunca, ne pa tudi sobsidarne oblike zaščite, uporaba pa mora biti v skladu s Konvencijo o statusu beguncev in Protokolom o statusu beguncev (Ženevska konvencija). V nasprotju s tem je tožena stranka zavrnila tožnikovo prvo prošnjo in tudi priznanje statusa subsidiarne oblike zaščite. Ker se je tožena stranka nepravilno oprla na drugi odstavek 30. člena ZMZ-1, ni presojala, ali tožniku grozi preganjanje oziroma povzročitev resne škode zaradi njegovih dejavnosti po zapustitvi Irana, ki so povezane z njegovo spremembo vere.
Iz členov 4(3)d, 5(1) in 5(2) Kvalifikacijske direktive 2011/95/EU ter prvega odstavka 30. člena ZMZ-1 kakor tudi iz Ženevske konvencije ne izhaja, da prosilec ni upravičen do priznanja statusa begunca ali subsidiarne oblike zaščite, če njegova prošnja temelji na dejavnostih izvršenih po zapustitvi izvorne države, katerih izključni namen je bil ustvarjanje potrebnih pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Glede na absolutno naravo pravic iz 2. člena EKČP in Protokola 6 k EKČP in Protokola 13 k EKČP glede odprave smrtne kazni v vseh okoliščinah (pravica do življenja) in 3. člena EKČP (prepoved mučenja), kar je ESČP v svoji sodni praksi že večkrat poudarilo, mogoče sklepati, da bi bila prisilna odstranitev tujca v izvorno državo, kjer bi mu grozila kršitev pravic iz 2. ali 3. člena EKČP (enaki pravici pa določata tudi Ustava RS in Listina EU o temeljnih pravicah), nedopustna, in to ne glede na morebitna tujčeva preračunljiva sur place dejanja.
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 28. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Tožnik je izvorno državo zapustil iz ekonomskih razlogov, ti razlogi pa niso razlogi, na podlagi katerih se lahko podeli mednarodna zaščita.
Alžirija je v Odloku o določitvi seznama varnih izvornih držav navedena kot država, ki je varna izvorna država in je torej prošnja očitno neutemeljena tudi iz tega razloga.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/c. ZMZ-1 člen 78, 78/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 2, 17, 18, 19, 26, 26/1. URS člen 34. ZUS-1 člen 4, 4/1, 66, 66/1, 66/2.
subsidiarni upravni spor - mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III
Ker po ZMZ-1 in tudi po 1. odstavku 26. člena Direktive o sprejemu/2013 za začetek prenehanja pravic prosilca za mednarodno zaščito, ki je v postopku predaje po Dublinski uredbi/2013, ni predvidena izdaja posebnega upravnega akta, ima tožnik prav, da zoper zatrjevane kršitve pravic nima drugega učinkovitega sodnega varstva, kot tožbo na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1.
Sodišče EU v zadevi CIMADE obravnava tudi institut "pravice ostati v državi članici" v kontekstu Dublinske uredbe/2003, in pojem dokončne odločitve ne veže na dokončno odločitev o tem, da država ne bo obravnavala prošnje, ampak jo veže na akt "dejanske predaje" prosilca za azil. Pojem "dokončne odločitve" iz člena 2.b) Direktive o sprejemu/2013 in iz člena 2.c) Dublinske uredbe/2013 je treba razlagati v smislu odločitve o dejanski predaji.
V tožnikovo pravico do varstva človekovega dostojanstva je bilo poseženo z odtegnitvijo materialnih pogojev za sprejem in zdravstveno oskrbo.
URS člen 13, 25, 42. ZJZ člen 6, 6/1, 20, 20/1, 21.
javna prireditev - prepoved javne prireditve - kršitev človekovih pravic - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do pritožbe - načelo sorazmernosti
Pravica do pritožbe vsakomur zagotavlja tudi pravico do učinkovitega pravnega varstva, kar izhaja tudi iz 13. člena EKČP. Poseg v to pravico je zato treba presojati po t.i. strogem testu sorazmernosti, kar pomeni, da je poseg dopusten le v primeru, ko je nujen za varstvo pravic drugih, poseg pa tudi ne sme biti prekomeren.
delegacija pristojnosti - upravni spor - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic
Ker je Upravno sodišče RS edino stvarno pristojno za odločanje o tožbi zaradi kršitev ustavnih pravic, ni pravne podlage za ugoditev tožbenemu predlogu za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče.
Po izrecni določbi 3. člena ZUS-1 odločitev sodne veje oblasti, izdanih v izvrševanju svojih ustavnih pristojnosti, ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Upravno sodišče RS namreč ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopkov pred sodišči. Prav tako v zvezi s temi postopki v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati kršitev ustavnih pravic kot samostojni razlog za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - avtomatizirana obdelava - zbirka osebnih podatkov - nedovoljena obdelava osebnih podatkov - informacijska zasebnost
Večino posameznikov, za katere se v spletnem iskalniku tožeče stranke vodi zgolj ime in priimek, je mogoče identificirati v povezavi s podatkom o tem, da je ta posameznik ustanovitelj ali družbenik ali zastopnik ali član nadzora v določenem subjektu vpisa v sodni register ali zastopnik ali ustanovitelj v določeni enoti poslovnega registra, kar pomeni, da je možna identifikacija na način, ki ne povzroča veliko stroškov, nesorazmernega napora in ne zahteva veliko časa.
V obravnavanem primeru gre za obdelavo podatkov, ker gre za niz delovanj tožeče stranke, ki pomenijo pridobivanje osebnih podatkov od AJPES oziroma iz PRS za ponovno uporabo podatkov vseh enot poslovnega registra v širšem naboru, z zagotovljenimi dnevnimi spremembami, razkrivanje, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje tako pridobljenih osebnih podatkov na razpolago uporabnikom storitev preko spletnega iskalnika.
Spletni iskalnik tožeče stranke je mogoče šteti kot zbirko osebnih podatkov skladno s 5. točko 6. člena ZVOP-1, ki določa, da zbirka osebnih podatkov predstavlja vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.
ZUS-1 člen 4, 63, 63/1. URS člen 21. ZUPUDPP člen 18, 19, 21, 24, 25, 26.
postopek umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor - priprava državnega prostorskega načrta - protipravnost ravnanja - subsidiarni upravni spor
Izpodbijan sklep vlade je po svoji naravi posamični akt. Vsebina odločitev iz izpodbijanega sklepa pa se nanaša na poseg v okolje občine s postavitvijo daljnovoda, ki je v javnem interesu in pomemben za razvoj celotne regije, saj naj bi v tem delu Slovenije gospodarstvu in gospodinjstvom zagotovil zanesljivo oskrbo z električno energijo, kar pomeni, da se nanaša na konkreten položaj ter na določljiv krog oseb, in sicer na vse gospodarsko usmerjene in stanujoče osebe na območju postavitve tega daljnovoda, ki bo na njihov položaj vplival tako, da bo spremenil okolico njihovega bivanja ter jih oskrboval z električno energijo.
Ugotovitev posega v ustavne pravice je v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic možna le, če gre za tak poseg, ki je nezakonit. Zaradi tega je protipravnost delovanja določenega subjekta osnovni pogoj za to, da se lahko začne ugotavljati, ali je določen subjekt s svojim protipravnim delovanjem posegel v kakšno ustavno pravico.
Postopek umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, v fazi odločanja o pripravi načrta in načrtovanja variant je v obravnavanem primeru potekal v skladu s predpisi. Če pa koordinator in pobudnik nista ravnala v nasprotju s predpisi, pa ne more biti govora o kakršnikoli kršitvi, torej tudi ne o kršitvi katerekoli ustavne pravice, kar pomeni, da ni šlo za nedovoljen poseg v nobeno od ustavnih pravic, ki jih tožniki navajajo v tožbenem zahtevku. Sodišče se iz navedenih razlogov ne bo opredeljevalo do kršitve vsake posamezne pravice, saj že iz dejstva, da je tožena stranka ravnala zakonito in da ni kršila nobenega izmed členov ZUPUDPP, izhaja, da ni mogla na nedovoljen način poseči v katero izmed ustavnih pravic tožnikov.