verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok - zavrženje zahteve
Tožnik ni izpolnil procesne predpostavke za začetek postopka (tj. pravočasnosti zahteve), zaradi česar je tožena stranka v okviru predhodnega preizkusa tožnikovo zahtevo s sklepom pravilno zavrgla na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Bistvo predmetnega spora je v tem, da tožnik ne izpodbija dejstva, ki ga je ugotovila in upoštevala tožena stranka, in sicer, da je do prenosa sredstev na JPR v konkretnem primeru prišlo, ampak ugovarja, da podružnica Ljubljanske banke v Sarajevu za morebiten prenos ni imela nobenega pooblastila, da je bil prenos neverodostojen oziroma, da bi tožena stranka morala dokazati, da je tožnik sam kot varčevalec podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu prenesel sredstva na JPR, kar pa se ni zgodilo, saj listina o stanju na računu dokazuje, da ni bilo nobenega prometa.
Drugačna sodna odločitev kot zavrnitev tožbe v navedenih pravnih okoliščinah bi tožeči stranki samo zmanjšala možnosti za učinkovito uveljavljanje pravic v morebitnih nadaljnjih sodnih postopkih, zato je Upravno sodišče, sklicujoč se na revizijsko sodbo Vrhovnega sodišča, odločilo, da je tožba neutemeljena na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prepozna vloga - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok - zavrženje zahteve - pravni prednik
Kasnejše pravno nasledstvo na zaključen postopek, ki je tekel na zahtevo pravnega prednika, ne vpliva. Tožeča stranka namreč ni vstopila v postopek pravnega prednika kot njegova naslednica, temveč je do pravnega nasledstva prišlo šele po že zaključenem postopku. V takšnem primeru zahteva tožeče stranke ne predstavlja „dopolnitve“ zahteve pravnega prednika, ampak se kot samostojno vložena vloga glede pravočasnosti in (utemeljenosti) presoja samostojno.
Petindvajsetmesečno obdobje predstavlja razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za vložitev zahteve za verifikacijo. Slednje potrjujejo tudi številne zahteve za verifikacijo, ki so bile v tem roku vložene pri toženi stranki. Navedeni rok niti ni predstavljal zahteve, ki bi toženi stranki omogočala zavračanje zahtev upravičencev iz ZNISESČP (zgolj) na formalistični podlagi.
ZNISESČP člen 6, 6/3. ZUP člen 9, 9/1, 62, 62/1, 62/7.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - pogodba o dosmrtnem preživljanju - jezik v postopku - pravica do tolmača - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank - pooblaščenec
Upravni organ svojih pisanj ni dolžan prevajati v jezik, ki ga stranka razume (v obravnavanem primeru v hrvaški jezik), razen če bi šlo za primer iz drugega odstavka istega člena, ko je pri organu poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanski oziroma madžarski, stranka pa v tem jeziku vloži zahtevo, na podlagi katere se postopek začne oziroma bi uporabo tega jezika zahtevala kadarkoli med postopkom. Glede na omenjeno je treba sedmi odstavek istega člena, po katerem ima stranka, ki ne zna jezika, v katerem teče postopek, pravico spremljati njegov potek po tolmaču, razumeti, da se nanaša na tista dejanja v postopku, ki se izvajajo neposredno (npr. izvajanje dokazov na ustni obravnavi).
ZUP v prvem odstavku 9. člena določa, da je treba dati stranki pred izdajo upravne odločbe možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. ZUP ne določa, da se ta pravica lahko uresniči zgolj v obliki zaslišanja.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - skrajšani ugotovitveni postopek
Prenos deviznih sredstev z deviznega računa (devizne knjižice) varčevalca na drug račun - na JPR varčevalca pri Agenciji za privatizacijo FBiH varčevalcu onemogoča terjati od Republike Slovenije poplačilo (vračilo) sredstev s tega deviznega računa na podlagi drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. Če Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, ki se mu banka ni mogla upreti, Republika Slovenija za takšen neobstoječ dolg Banke do varčevalca ne more odgovarjati.
Ugotovljeno dejansko stanje v tej zadevi, tj., da so bila devizna sredstva prenesena na poseben privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo, ter da je bilo stanje sredstev po opravljeni saldaciji 0,00 DEM, ustreza položaju iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. Pri tem ni bistveno, ali je do prenosa deviznih sredstev na JPR prišlo brez aktivnega ravnanja varčevalca (torej le na podlagi predpisov in brez odločitve tožnika). Iz tega razloga so nerelevantni tožnikovi ugovori, da je bila sprememba stanja na varčevalni knjižici oziroma prenos sredstev storjen s strani banke brez pooblastila tožnika. Posledično tožena stranka zaradi tega ni bila dolžna izvesti posebnega ugotovitvenega postopka (145. člen ZUP in nasl.).
Izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme je tako v skladu tako z Ustavo RS kot tudi z EKČP.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - skrajšani ugotovitveni postopek
Prenos deviznih sredstev z deviznega računa (devizne knjižice) varčevalca na drug račun - na JPR varčevalca pri Agenciji za privatizacijo FBiH varčevalcu onemogoča terjati od Republike Slovenije poplačilo (vračilo) sredstev s tega deviznega računa na podlagi drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. Če Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, ki se mu banka ni mogla upreti, Republika Slovenija za takšen neobstoječ dolg Banke do varčevalca ne more odgovarjati.
Ugotovljeno dejansko stanje v tej zadevi, tj., da so bila devizna sredstva dne 21. 7. 1998 prenesena na poseben privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo, ter da je bilo stanje sredstev po opravljeni saldaciji 0,00 DEM, ustreza položaju iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. Pri tem ni bistveno, ali je do prenosa deviznih sredstev na JPR prišlo brez aktivnega ravnanja varčevalca (torej le na podlagi predpisov in brez odločitve tožnikovega pravnega prednika). Iz tega razloga so nerelevantni tožnikovi ugovori, da je bila sprememba stanja na varčevalni knjižici oziroma prenos sredstev storjen s strani banke brez pooblastila njegovega pravnega prednika. Posledično tožena stranka zaradi tega ni bila dolžna izvesti posebnega ugotovitvenega postopka (145. člen ZUP in nasl.).
Izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme je tako v skladu tako z Ustavo RS kot tudi z EKČP.
verifikacija stare devizne vloge - pristop k dolgu - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - aktivnost stranke v postopku
Zakon izrecno izključuje obveznosti Republike Slovenije za poplačilo tistih deviznih vlog imetnikov pri Banki oziroma Glavni podružnici Sarajevo (in Zagreb), ki so bile na podlagi predpisov držav, v katerih so delovale te podružnice, prenesene na drugo osebo ali druge račune.
V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z deviznih vlog na JPR zato za odločitev v primeru izkazanega prenosa ni pravno relevantno.
Obveznost toženke poplačati varčevalce Banke ne izvira iz pogodbenega razmerja med Banko in varčevalci, saj Republika Slovenija ni bila stranka teh pogodb, temveč je odgovornost Republike Slovenije za poplačilo uvedena z zakonom, t. j. z ZNISESČP. Pravna podlaga za izpolnitev obveznosti Banke je zato podana le tedaj, kadar so izpolnjeni pogoji po ZNISESČP.
verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - pogodba o dosmrtnem preživljanju - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - dokazilo o priporočeni pošiljki
To, da so bila sredstva prenesena na JPR na podlagi predpisov FBiH, izhaja iz Zakona o utvrđivanju i realizaciji potraživanja građana u postupku privatizacije. Zato po presoji sodišča v tem primeru ni pravne podlage za uveljavljanje odgovornosti Republike Slovenije za obstoj in izplačilo premoženja tožnika.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pristop k dolgu - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - aktivnost stranke v postopku - skrajšani ugotovitveni postopek
Iz ugotovljenega dejanskega stanja, ki med strankama ni sporno, je razvidno, da so bila sredstva s predmetnih deviznih vlog prenesena na JPR zapustnika. Zato po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne gre za staro neizplačano devizno vlogo v smislu drugega odstavka 2. člena ZNISESČP.
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja tožnika oziroma zapustnika pri prenosu sredstev na JPR. Za pravilno rešitev spora je pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke.
Za odločitev je nepomembno tudi, ali je tožnik prenesena sredstva na JPR v privatizaciji uspel unovčiti ali ne. Po presoji sodišča FBiH s prenosom deviznih sredstev na privatizacijski račun ni le pristopila k dolgu, zaradi česar naj bi bila tožena stranka po OZ zavezana k plačilu svoje obveznosti. Pogodba o pristopu k dolgu (ali o prevzemu dolga) je sklenjena med dvema osebama, od katerih je ena dolžnik. Taka pogodba pa v obravnavani zadevi ni bila sklenjena.
Med strankama ni sporno, da je zapustnik prenesel vsa sredstva s predmetnih deviznih vlog na svoj JPR in da je tožena stranka to ugotovila na podlagi listin, ki jih je predložil tožnik. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji za postopanje v skrajšanem postopku iz 1. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, saj je tožena stranka vsa pravno odločilna dejstva lahko ugotovila na podlagi navedb tožnika in dokazil, ki jih je predložil.
Z zakonom ni uvedena odgovornost za poplačilo terjatev do Banke, ki so prenehale zaradi prenosa na JPR, zaradi česar ni utemeljen tožbeni ugovor, da je bila tožniku z zakonom odvzeta pravica do izplačila.
verifikacija stare devizne vloge - pristop k dolgu - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP
V tem primeru in v primerih z enakimi dejanskimi okoliščinami Glavna podružnica Sarajevo oziroma Banka po stanju na dan odločanja nima (več) obveznosti do tožeče stranke, kar je posledica predpisa tuje države. Za obveznosti, ki niso več obveznosti Banke in za oblastna ravnanja druge države, ki so izven njenega vpliva, tožena stranka namreč ne more biti (so)odgovorna, celo če je bil predpis tuje države spoznan za neustavnega. Zato sodišče razloge sodbe v Zadevi Ališić in ostali, da ukrepi iz 146. člena sodbe ne veljajo za izplačane stare devizne vloge, kot na primer tiste “uporabljene v procesu privatizacije FBiH“, razume tako, da Republika Slovenija ni bila dolžna sprejeti ukrepov za poplačilo obveznosti Banke, kadar so bila sredstva iz deviznih vlog na podlagi predpisov tuje države prenesena na račune drugih pravnih oseb, ki niso bili v upravljanju Banke, zaradi uporabe v procesu privatizacije v FBiH.
Ker je bil prekrškovni postopek v obravnavani zadevi ustavljen, tožnik po presoji sodišča nima pravno priznanega interesa za nadaljnje vztrajanje pri tožbi v upravnem sporu.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - skrajšani ugotovitveni postopek
Prenos deviznih sredstev z deviznega računa (devizne knjižice) varčevalca na drug račun - na JPR varčevalca pri Agenciji za privatizacijo FBiH varčevalcu onemogoča terjati od Republike Slovenije poplačilo (vračilo) sredstev s tega deviznega računa na podlagi drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. Če Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, ki se mu banka ni mogla upreti, Republika Slovenija za takšen neobstoječ dolg Banke do varčevalca ne more odgovarjati.
Ugotovljeno dejansko stanje v tej zadevi, tj., da je so bila devizna sredstva dne 23. 4. 1998 prenesena na poseben privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo, ter da je bilo stanje sredstev po opravljeni saldaciji 0,00 DEM, ustreza položaju iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. Pri tem ni bistveno, ali je do prenosa deviznih sredstev na JPR prišlo brez aktivnega ravnanja varčevalca (torej le na podlagi predpisov in brez odločitve tožničinega pravnega prednika). Iz tega razloga so nerelevantni tožničini ugovori, da je bila sprememba stanja na varčevalni knjižici oziroma prenos sredstev storjen s strani banke brez pooblastila njenega pravnega prednika. Posledično tožena stranka zaradi tega ni bila dolžna izvesti posebnega ugotovitvenega postopka (145. člen ZUP in nasl.).
Izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme je tako v skladu tako z Ustavo RS kot tudi z EKČP.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok - zavrženje zahteve
Petindvajsetmesečno obdobje predstavlja razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za vložitev zahteve za verifikacijo. Slednje potrjujejo tudi številne zahteve za verifikacijo, ki so bile v tem roku vložene pri toženki.
Petindvajsetmesečni rok, ki ga določa prvi odstavek 11. člena ZNISESČP ni v neskladju z Ustavo RS.
ZD člen 221. ZNISESČP člen 10, 12, 12/2. ZUP člen 7.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - nepopolna vloga - dedovanje
V skladu s slovensko ureditvijo po ZD sklep o dedovanju rešuje vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. Zaradi tega sodišče, če se pojavi novo premoženje, ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak samo z novim sklepom razdeli to premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (221. člen ZD). To pomeni, da je tožeča stranka s predložitvijo sklepa o dedovanju št. ... z dne 30. 10. 1990 k vlogi za verifikacijo neizplačane stare devizne priložila pravni akt, ki je podlaga za pravno nasledstvo, kot je to predpisano v drugem odstavku 10. člena ZNISESČP.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - prenos sredstev na privatizacijski račun - aktivnost stranke v postopku
Republika Slovenija po ZNISESČP ni prevzela izpolnitve tistih obveznosti Banke, ki so prenehale pred njegovo uveljavitvijo. Zakon namreč izrecno ne uvaja odgovornosti oziroma obveznosti Republike Slovenije za tiste devizne vloge imetnikov pri Banki oziroma Glavni podružnici Sarajevo (in Zagreb), ki so bile na podlagi predpisov držav, v katerih so delovale te podružnice, prenesene na drugo osebo ali druge račune.
Ni pravno relevantno, ali je bil prenos sredstev z devizne vloge na JPR posledica varčevalčevega ravnanja. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - pristop k dolgu - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - aktivnost stranke v postopku
Ne gre za neizplačano staro devizno vlogo, če so bila devizna sredstva z nje porabljena tako, da so bila prenesena na drug račun, konkretno JPR. Razlog za prenos deviznih sredstev na JPR je namreč nastal izven sfere bank, omogočen je bil z zakonom, torej z oblastnim dejanjem FBiH, ki se mu banke niso mogle upreti.
Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev deviznih vlog na JPR za odločitev v primeru izkazanega prenosa ni pravno relevantno, zato je toženka s tem, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja tožnice oz. njenega pravnega prednika pri prenosu sredstev na JPR, ravnala pravilno.
Obveznost toženke poplačati varčevalce Banke ne izvira iz pogodbenega razmerja med Banko in varčevalci, saj Republika Slovenija ni bila stranka teh pogodb, temveč je odgovornost Republike Slovenije za poplačilo uvedena z zakonom t.j. z ZNISESČP. Pravna podlaga za izpolnitev obveznosti Banke je zato podana le tedaj, kadar so izpolnejni pogoji po ZNISESČP.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi
Neizplačana stara devizna vloga iz prvega odstavka 6. čena ZNISESČP ni stara devizna vloga ali njen del, ki je bila na podlagi predpisov držav delovanja podružnice iz prejšnjega odstavka prenesena na drugo pravno osebo ali na posebne računa za namene posebne uporabe. Te vloge so med drugim stare devizne vloge, ki so jih varčevalci Glavne podružnice Sarajevo v skladu s predpisi Bosne in Hercegovine prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije.
Določba drugega odstavka 2. člena ZNISESČP, ki prihranke, prenesene na privatizacijske račune, ki jih upravljajo pristojni organi FBiH, izključuje iz poplačilne sheme, je po presoji sodišča skladna z obsegom odgovornosti Republike Slovenije za ugotovljene kršitve, ki jo je v sodbi v Zadevi Ališić in ostali določilo ESČP.
verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - darilna pogodba - izpolnjevanje pogojev - pravice in obveznosti po ZNISESČP
Darovalec A.A. je umrl 6. 8. 2010, skoraj pet let po sklenitvi darilne pogodbe. Terjatev do Banke tako ni mogla biti del njegove zapuščine, saj je že pred njegovo smrtjo z darilno pogodbo prešla na tožnika.
Tožnikova trditev, da ne drži, da ni evidentiral darilne pogodbe je tako pavšalna, da je sodišče ne more preizkusiti, tožbene navedbe v tem delu pa so posledično neutemeljene.
oseba, ki opravlja vročanje kot dejavnost - prenehanje delovnega dovoljenja - varstvo ustavnih pravic - pravna in socialna država - svobodna gospodarska pobuda
Izpodbijana odločba je posledica spremenjenih zakonskih določb (ZKP-N), po kateri je tožniku (prej s.p.) onemogočeno nadaljnje opravljanje dejavnosti vročenja, ki jo je pred tem opravljal od leta 2002 dalje. Sodišče se strinja s toženko, da je zakonska ureditev subjektov vročanja v diskreciji zakonodajalca.