določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zapuščinski postopek - sodnica pristojnega sodišča kot dedinja - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je A. A. pranečakinja pokojnika in, kot izhaja iz smrtovnice, tako oseba oziroma sorodnica, ki je lahko poklicana k dedovanju na podlagi zakona, obenem sodnica na pristojnem sodišču, ki se vsakodnevno srečuje z vsemi sodniki tega sodišča, predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
spor o krajevni pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Upoštevnost pisnega sporazuma v pravdnem postopku o krajevni pristojnosti je vezana na njegovo sklenitev pred vložitvijo tožbe in na pravočasnost njegove predložitve.
V sporni procesni situaciji velja ureditev na podlagi 17. člena ZPP, po katerem velja pravilo o ustalitvi pristojnosti (perpetuatio fori), v skladu s katerim se pristojnost določi po okoliščinah ob vložitvi tožbe, ne glede na to, da se katera od naveznih okoliščin (npr. sedež stranke) pozneje spremeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - čistilka sodišča kot stranka v postopku - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je dolžnica čistilka, ki delo opravlja pri krajevno pristojnem majhnem sodišču, predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - odklonitveni razlog za izločitev - vložitev kazenske ovadbe - kazenska ovadba zoper sodnika - zavrnitev zahteve - zavrnitev pritožbe
Samo dejstvo ovadbe, vložene v zadevi, ki ni povezana s sporno in ki ne more izkazovati kazenske odgovornosti ovadenega, pri javnosti ne more ustvariti vtisa, da je omajana sodnikova nevtralnost, drugačna razlaga pa bi omogočala celo izigravanje tega instituta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00055531
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. URS člen 22.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - darilna pogodba - notarski zapis pogodbe - navidezen pravni posel - prikrit pravni posel - sporazum o določitvi deležev na skupnem premoženju - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnica okrožnega sodišča kot stranka v postopku pred okrajnim sodiščem - manjše sodišče - poslovanje v isti sodni stavbi - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Ker je sodnica okrožnega sodišča stranka postopka pred okrajnim sodiščem ter sta sodišči v isti zgradbi, sodniki pa se dnevno srečujejo, hkrati je tožena stranka država, je podana potreba po zagotovitvi optimalnega videza nepristranskosti.
Ali je glede na drugi odstavek 64. člena ZDen pravilno stališče, po katerem zahteva za denacionalizacijo premoženja, do katerega bi bili lahko upravičeni upravičenci po 11. oziroma 12. členu tega zakona, ni vložena v imenu teh upravičencev, če so bili ti v zahtevi le navedeni kot pravni nasledniki bivših lastnikov premoženja, na katerega se nanaša zahteva za denacionalizacijo?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je tožnik več kot dvajset let zaposlen na Okrožnem sodišču v Novem mestu kot referent v službi za brezplačno pravno pomoč in sodeluje tudi s sodniki Okrajnega sodišča v Novem mestu, ki (lahko) o zadevi odločajo (brezplačno pravno pomoč namreč izvajajo na okrožnih sodiščih tudi za okrajna sodišča), pri čemer sta obe sodišči v isti sodni stavbi, kar pomeni, da so se med tožnikom in sodniki Okrajnega sodišča v Novem mestu, upoštevaje tožnikovo dolgoletno zaposlitev v sodni stavbi obeh sodišč, vzpostavila tesnejša razmerja, kot so sicer značilna za zaposlene na različnih sodiščih, utegne povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja Okrajnega sodišča v Novem mestu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji sodnik kot stranka v postopku - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Ni dovolj, da sodišče v postopku ravna in odloča nepristransko; sodišče mora biti sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranskosti sodnikov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnica prvostopenjskega sodišča kot stranka v postopku - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je bila predlagateljica, ki je sedaj sodnica okrožnega sodišča, več let zaposlena na pristojnem višjem sodišču kot strokovna sodelavka in je s sodniki pristojnega višjega sodišča ohranila tako kolegialne kot tudi prijateljske odnose, predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Poleg tega so prostori pristojnega višjega sodišča in okrožnega sodišča, kjer je zaposlena predlagateljica, v isti stavbi, sodniki pa se vsakodnevno srečujejo, pogovarjajo in občasno družijo.
predlog za delegacijo pristojnosti - umik predloga
V zvezi s pravnimi sredstvi velja, da lahko stranka vse dotlej, dokler sodišče ne izda odločbe o pravnem sredstvu, to pravno sredstvo umakne. Po analogiji velja enako glede predlagalnega akta, kakršen je predlog za delegacijo pristojnosti.
vznemirjanje lastninske pravice - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - solastnina - posel rednega upravljanja - skupna lastnina dedičev - dediščinska skupnost - soglasje dedičev - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Soglasje sodedičev je potrebno ne samo za izredna dejanja in ukrepe uprave, ampak tudi za dejanja redne uprave. Izjemoma lahko sodedič deluje sam, brez soglasja z drugimi, na primer če je treba odvrniti grozečo nevarnost uničenja ali poškodbe predmeta dediščine (taka situacija pa v konkretnem primeru ni bila podana). Dolžnost skupnega razpolaganja dedičev (odsvojitev ali obremenitev) velja za razpolaganje z dediščino kot celoto, kot tudi za razpolaganje s stvarnimi in z drugimi, zlasti obligacijskimi pravicami.
Toženci se v odgovoru na revizijo neutemeljeno sklicujejo na določbo drugega odstavka 67. člena SPZ v zvezi s petim odstavkom 72. člena SPZ, ki določa za posle rednega upravljanja v primeru, ko gre za skupno lastnino, zgolj soglasje večine solastnikov. Določba petega odstavka 72. člena SPZ le smiselno dopušča uporabo določb o solastnini pri skupni lastnini, pa še to, če ni z zakonom drugače določeno. Predstavljena posebna zakonska ureditev ZD to splošno ureditev izključuje.
Tudi za posle rednega upravljanja je v primeru, ko gre za skupno lastnino dedičev do delitve, potrebno soglasje vseh dedičev.
Pravni interes tožene stranke kot upravnega organa je v upravnem sporu predvsem v zakonitem izvrševanju njene pristojnosti (zakonitem odločanju), kar pa glede na okoliščine te zadeve v pritožbenem postopku ni več podano. Kot izhaja iz nespornega dejanskega stanja, je tožnik po prenehanju pridržanja samovoljno zapustil azilni dom in njegovo prebivališče več ni znano. Zato pritožnica ne more več izvršiti svoje pristojnosti pridržanja tožnika, tudi če bi v tem upravnem sporu uspela.
mediji - objava popravka - pravica do objave popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - popravek v širšem smislu - zanikanje dejstev - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin - direktna revizija - zavrnitev revizije
Dialog med prispevkom in popravkom mora biti ustrezno vsebinski. Prispevek, ki ne temelji na visoko konkretiziranih in natančnih podatkih, ne zahteva konkretnejšega prikaza nasprotnih dejstev.
predlog za dopustitev revizije - padec na stopnicah - vzročna zveza - drsnost stopnic - izvedensko mnenje - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.