ZKP člen 371, 371/1-11, 392, 392/5, 394, 394/1, 428, 428/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe
V postopku nove razsoje ni več pravnomočne sodbe - za podlago se vzame prejšnja obtožnica ali tisti njen del, ki se nanaša na razveljavljeni del sodbe.
načelo kontradiktornosti - rok za zahtevo za izločitev - izločitev - nedovoljen dokaz - postopek s pritožbo - obravnava pred sodiščem druge stopnje - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - posredni dokaz
Če pritožbeno sodišče podvomi v dokazno oceno že izvedenih dokazov, mora odločati v postopku, ki je v metodi ocenjevanja izenačen z metodo ocenjevanja sodišča prve stopnje. Če je torej sodišče prve stopnje izvedlo dokaz neposredno (zaslišalo pričo), mora biti kontrola višjega sodišča nujno neposredna (ponovno neposredno zaslišati pričo na obravnavi).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004837
ZKP člen 17, 39, 39-4, 39-6, 41 - 43, 371, 371/1-2, 371/2, 398. KZ člen 122.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - izključitveni razlog - sodelovanje pri izdaji razveljavljene odločbe - odklonitveni razlog - pravica do nepristranskega sodnika - dvom o nepristranskosti - priprave na glavno obravnavo - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - načelo iskanja resnice - veljavnost KZ za državljana RS, ki stori dejanje v tujini - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni
Presoja, kako delovanje sodnika v kazenskem postopku vpliva na pravico obtoženca, da mu sodi nepristransko sodišče, je odvisna od okoliščin posameznega primera, in je ob tem treba upoštevati: vlogo sodnika v zadevi; naravo vprašanj, o katerih sodnik odloča; in posebne okoliščine, ki bi vendarle – izjemoma - narekovale bojazen pristranskega odločanja.
Zgolj odločanje istega (istih) sodnikov v zadevi v ponovljenem postopku videza nepristranskosti sodišča oziroma sodnikov v ponovljenem sojenju ne more okrniti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004683
ZKP člen 249, 372, 372/1-1.KZ člen 182, 182/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolna zloraba slabotne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - slabotna oseba - privolitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvedenec
Nesvobodna spolna dejanja so prepovedana ne glede na čustva, ki naj bi jih 22-letna duševno motena oškodovanka gojila do obtoženega in ne glede na njen "normalen spolni nagon".
obnova kazenskega postopka - nov postopek - obrazložitev - razlogi o odločilnih dejstvih
Po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi obnove kazenskega postopka sodišče v novem postopku ugotavlja vsa odločilna dejstva, ki so pomembna za odločitev o predmetu obtožbe in se odločilna dejstva, ki so bila ugotovljena v pravnomočni sodbi, glede katere se postopek obnavlja, ne morejo brez ponovnega ugotavljanja šteti v novi sodbi kot že ugotovljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004593
ZKP člen 371, 371/2, 491.KZ člen 64.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazenski sankciji - varnostni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
Izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja po 64. členu KZ storilcu, ki je storil dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, lahko predlagata obe stranki; sodišče pa sme ta varnostni ukrep izreči tudi brez predloga strank, kadar so zanj podani v zakonu določeni pogoji.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004545
ZKP člen 372, 372/1-1, 383, 386, 392.KZ člen 145, 145/1.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - meje preizkusa - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obstoj kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti
Pritožnik mora navesti razloge, zaradi katerih ocenjuje, da je dejansko stanje ugotovljeno zmotno, in navedbe obrazložiti s konkretnimi dejstvi in okoliščinami.
odločanje sodišča druge stopnje o pritožbi - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - načelo neposrednosti
Kršitev petega odstavka 392. člena ZKP predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki je pritožbeno sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004418
ZKP člen 129, 129/1, 133, 372, 372/1-5, 392, 392/5, 394, 394/1, 398, 398/1-3, 398/2.KZ člen 55.
pravica do pravnega sredstva – pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – sprememba sodbe na drugi stopnji – zmotna ugotovitev dejanskega stanja zaradi napačne presoje odločilnih dejstev – pravnomočnost sodbe – izvršitev odločb – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – rok za preklic pogojne obsodbe
Če Vrhovno sodišče v zadevi odloča kot pritožbeno sodišče, ne more imeti manj (in tudi ne več) pravic, kot jih ima sicer sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku, zato je Vrhovno sodišče lahko na podlagi obtoženčeve pritožbe presojalo tudi pravilnost odločitve o preklicu pogojne obsodbe in jo spremenilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004305
ZKP člen 359, 359/1-1,371, 371/1-11, 398.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nerazumljiv izrek – opis kaznivega dejanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče pri odločanju o pritožbi (398. člen ZKP) preizkusi ugotovljeno dejansko stanje v izpodbijanem obsegu s presojo odločilnih dejstev in presojo pritožbenih navedb, ki se nanašajo le na takšna dejstva.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – preiskovalna dejanja, opravljena v tujini – postopek pred policijo – prikriti preiskovalni ukrepi – naknadna sodna kontrola - izločitev - izločitveni razlog - sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča – nepristranskost – izločitev izvedenca - izvedenstvo - strokovno mnenje - pravica do obrambe - dokazovanje – načelo neposrednosti – branje zapisnikov o izpovedbah – pravica do zaslišanja obremenilne priče – dokazni predlog – pravica do pritožbe – obseg sodbe
Posamezna procesna dejanja, ki jih je opravil tuj organ, so veljavna tudi v kazenskem postopku, ki teče pri nas po prevzemu pregona, čeprav niso bila opravljena na način, kot ga določa Zakon o kazenskem postopku.
S poudarjanjem kontradiktornosti in ostalih prvin poštenega postopka se spreminja tradicionalno gledanje na to, kdaj začne teči kazenski postopek.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004299
ZKP člen 371, 371/1-5.KZ člen 196. ZNDM-1 člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zakonitost pregleda vozila – mejna kotrola – kontrola prevoznega sredstva - obtožba upravičenega tožilca – kraj storitve kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - neopravičen promet z mamili – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Opis dejanja (abstraktni in konkretni del izreka predstavljata celoto), da sta obtoženca zaradi prodaje prenašala mamilo čez državno mejo, navedena je količina ter kraj, kjer je bilo mamilo skrito, konkretizira kaznivo dejanje neopravičenega prometa z mamili v zadostni meri.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – sprememba obtožbe – pravice obrambe – izvedensko mnenje – prosta presoja dokazov - izločitev izvedenca – privilegirana priča – čas ugotavljanja razmerja do obdolženca – umor – motiv – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazenski sankciji – primernost kazni – obteževalne in olajševalne okoliščine – pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Sprememba obtožnice ne sme okrniti obdolženčeve pravice do obrambe: natančno in določno mora biti obveščen o vseh dejanskih in pravnih okoliščinah obtožbe in imeti primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe.
Mnenje izvedenca je dokaz, glede katerega, kot za ostale dokaze, velja načelo proste presoje dokazov. Zato sodišče kljub temu, da nima strokovnega znanja, tudi izvid in mnenje izvedenca presoja z vidika njegove popolnosti, logičnosti in prepričljivosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004222
ZKP člen 371, 371/1-11, 394, 398.KZ člen 181, 181/1.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - seja pritožbenega senata - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - načelo neposrednosti - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - spolno nasilje
Sodišče druge stopnje je v nasprotju z načeloma neposrednosti in kontradiktornosti dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje neposredno izvedlo, na seji pritožbenega senata ocenilo drugače kot sodišče prve stopnje in ugotovilo popolnoma drugačno dejansko stanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24149
ZKP člen 378, 392, 392/5.KZ člen 196/1.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - seja pritožbenega senata - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - načelo neposrednosti - neupravičen promet z mamili - namen prodaje
Sodišče druge stopnje krši načelo neposrednosti, če na pritožbeni seji bistveno drugače oceni dokazno vrednost zagovora in izpovedb prič, ki jih je sodišče prve stopnje zaslišalo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24148
ZKP člen 236, 236/3, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372/1-2.KZ člen 127, 127/2-2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - zaslišanje priče - oprostitev dolžnosti pričanja - pouk priči o pravni dobroti - priviligirana priča - obdolženec kot priča - strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave - izvedenstvo - nasprotja o odločilnih dejstvih - protispisnost - dokazna ocena - sposobnost biti priča - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - umor iz koristoljubnosti - sostorilstvo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazni
Le v primeru, če je nekdo zaslišan kot priča, pozneje pa v istem postopku zaslišan kot obdolženec o istih dejstvih, je treba izločiti iz spisov zapisnik o njegovem zaslišanju kot priče.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23942
ZKP člen 398, 398/1-1, 407, 407/1-1.KZ člen 47, 47/2-2, 48.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - dopustnost - metode razlage - odmera kazni - napačen pravni pouk
Pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje po 1. točki prvega odstavka 398. člena ZKP je možna le v primeru, ko sodišče druge stopnje izreče kazen zapora dvajsetih let za kazniva dejanja v steku, ki se obravnavajo v enotnem postopku sojenja in izrekanja kazni.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - rok za pritožbo - pravni pouk - skrajšani postopek - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - sprememba sodbe
Od stranke, zlasti če gre za prava neveščo osebe, se ne more zahtevati, da preverja, ali je pravni pouk v sodni odločbi pravilen, oziroma ali jo morebiti sodišče glede tega zavaja. Zato se mora v takem primeru upoštevati rok iz pravnega pouka, če je le ta daljši od zakonskega roka.
Sodišče druge stopnje ne sme dejstev, ki so začetni členi v postopku dokazovanja, na podlagi lastne presoje ugotoviti drugače (kot jih je sodišče prve stopnje) in na taki podlagi v nadaljnjih fazah sklepanja ugotavljati odločilna in pomembna dejstva.