upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka
Če je delavcu prenehalo delovno razmerje v stečajnem postopku zaradi neplačevitosti delodajalca, se šteje, da mu je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, zato ima takšen delavec pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po določbah ZPPPAI.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - prenehanje potrebe po delu delavca - prenos določenih dejavnosti ali poslov na zunanje izvajalce
Poslovne potrebe in zahteve, poslovni rezultati, spremenjen način poslovanja in opravljanja dela ter temu ustrezno spremenjena organizacija dela oziroma delovnih mest so razlogi, zaradi katerih delodajalec lahko ugotovi prenehanje potreb po opravljanju dela delavcev.
odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij - nepogojni odvzem - kršitev standardov revidiranja - sodni nadzor
Standardi revidiranja predstavljajo zapisana pravila stroke, ki jih je treba razlagati elastično in kot celoto, s tem, da jih je mogoče razlagati in razumeti na različne načine. Vendar to ne more pomeniti, da lahko v vsakem primeru obvelja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo njihov preskriptivni značaj. Na podlagi standardov bi ne bilo mogoče zahtevati določenega ravnanja, s čimer bi izgubili svoj smisel. Ker gre za pravila stroke, pa to tudi pomeni, da mora imeti pri njihovi razlagi odločilno vlogo institucija, ki je bila pooblaščena za njihov sprejem, torej Slovenski inštitut za revizijo (tožena stranka). Sodni nadzor nad normativno konkretizacijo posameznih pravil revizijskih standardov, je zato nujno zadržan (kot je to naslovno sodišče obrazložilo že v svoji sodbi z dne 14.2.2006, opr. št. G 18/2003 - glej 11. točko njene obrazložitve). To pa pomeni, da bi lahko tožeča stranka z drugačnim tolmačenjem standardov revidiranja uspela le, če bi izkazala, da je tožena stranka v konkretnem primeru tolmačila posamezna pravila Slovenskega poslovno-finančnega standarda 1 (SPS1) na način, ki je v nasprotju z besedilom pravil, ali v nasprotju z njenim lastnim tolmačenjem v drugih primerih, ki bi bili v bistvenih elementih enaki predmetnemu, ali če bi njeno (drugačno) tolmačenje pravil revidiranja zagovarjala prevladujoča in v strokovni javnosti uveljavljena literatura o revidiranju.
Inštitut lahko v primeru, ko so po 67. členu ZRev-1 izpolnjeni pogoji za nepogojni odvzem dovoljenja, izreče milejši ukrep (pogojni odvzem dovoljenja), če ob upoštevanju konkretnih okoliščin (pozitivne prognoze) oceni, da bo s tem dosežen namen ukrepa nadzora (da bo Ocenjevalec v bodoče vrednotil podjetja oziroma banke v skladu s standardi revidiranja). Vendar pa v obravnavanem primeru pravilnost izbranega ukrepa (nepogojnega odvzema dovoljenja) potrjuje že okoliščina, da je skrb za stabilnost poslovanja bank, za njihovo dolgoročno in kratkoročno plačilno sposobnost ter za zmerno stopnjo tveganja, ki se nanaša na njihove posle, bistveno večja kot pri podjetjih, zaradi česar je bila pri izbiri ukrepa nadzora (s katerim se ohranja visoka raven zaupanja v delo ocenjevalcev vrednosti, zaupanja v to, da je njihova ocena vrednosti opravljena strokovno in na visoki ravni kakovosti) potrebna večja strogost.
Pravila borze člen 166a. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 240 člen 42, 46.
izrek opomina - začasne prodaje (repo posli) - MSR 240 (revizorjeva odgovornost za obravnavanje prevar in napak pri reviziji računovodskih izkazov)
Namen revizije, opravljene v skladu z MSR 240, je dati utemeljeno zagotovilo, da so računovodski izkazi kot celota brez bistveno napačnih navedb, kakršne povzročajo prevare ali napake. Ker mora pooblaščeni revizor kritično oceniti veljavnost pridobljenih revizijskih dokazov, pri čemer mora biti do njih nezaupljiv (pozoren mora biti na okoliščine, ki posamič ali skupaj nakazujejo možnost, da utegnejo računovodski izkazi vsebovati bistveno napačno navedbo), bi moral skladno z 42. in 46. členom MSR 240 opraviti postopke za ugotovitev, ali so računovodski izkazi bistveno napačni, ter proučiti posledice napačne navedbe zanje.
Da bi bila podana revizorjeva odgovornost, namreč ni treba, da je pri pogodbi o prodaji in povratnem odkupu nematerializiranih delnic dejansko šlo za navidezno pogodbo. Zadošča že možnost, da je glede na konkretne okoliščine primera šlo za nenavaden posel. Zadošča že, da so bile podane okoliščine, ki bi revizorju lahko vzbudile sum, da računovodski izkazi vsebujejo bistveno napačne navedbe, izhajajoče iz navidezne pogodbe, ki prikriva drugo pogodbo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - invalid III. kategorije - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - veljavnost nove pogodbe
V dejanskem pomenu je invalid nesposoben za dela, ki niso v skladu z omejitvami iz dokončne invalidske odločbe. Vendar v smislu pravne opredelitve razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi ZPIZ-1 ta razlog izrecno opredeli kot "razlog invalidnosti". Ker je invalidu III. kategorije delodajalec dolžan zagotoviti ustrezno delo in zakon tudi izrecno predpisuje način izvedbe te dolžnosti, za presojo zakonitosti ravnanja delodajalca, ki invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi in mu ponudi novo, ni odločilna formalna opredelitev razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe, temveč je odločilna presoja dejanskih razlogov, na katere se odpoved opira.
revizija - vložitev revizije - pomočnik državnega pravobranilca
Pomočnik državnega pravobranilca je na podlagi pooblastila državnega pravobranilca upravičen zastopati pred okrajnimi in okrožnimi sodišči ter pred upravnimi organi. Ker pomočnik državnega pravobranilca nima zakonskega pooblastila za zastopanje pred sodišči višje stopnje, ne more vložiti revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, četudi ga je za to pooblastil državni pravobranilec.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nastop poslovnega razloga
Poslovne odločitve so v avtonomni pristojnosti delodajalca. Ker je zaradi ukinitve prodajalne prenehala potreba po tožničinem delu, je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi je nastopil šele z dokončno odločitvijo delodajalca o zaprtju prodajalne in ob končni preveritvi možnosti zaposlitve tožnice na drugih delih oziroma pod spremenjenimi pogoji.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - navedba konkretnih odločitev sodišča - plačilo razlike med dnevnicami in terenskim dodatkom
Pritožbeni razlog po 32. členu ZDSS-1 je omejen na primer odstopa od sodne prakse ali na neenotno sodno prakso, torej na primer, ki bi lahko predstavljal tudi poseg v ustavno pravico do enakega sodnega varstva. Glede na določbo o smiselni uporabi ZPP pa se je v pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije mogoče sklicevati tudi na nekatere od bistvenih kršitev določb ZPP.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni - predhodno vprašanje - pravnomočna sodba socialnega sodišča
V novem postopku ni mogoče drugače ugotavljati istega dejanskega stanja in drugače ocenjevati dokazov, ki so že bili izvedeni in ocenjeni s strani pristojnega sodišča, prav tako pa ni mogoče v enem sodnem postopku izvedenih dokazov ponavljati oziroma dopolnjevati in na njihovi podlagi ponovno odločati o delazmožnosti na podlagi istega zdravstvenega stanja, glede katerega je bilo s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da je bilo takšno, da ni bilo razlogov za bolniški stalež.
ZDR nima določb o tem, da se pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti glede postopka smiselno uporabljajo določbe ZPP. Slednje pomeni, da je odpadla pravna podlaga za strogo uporabo načela neposrednosti, zaradi zahteve ZDR po pisni obdolžitvi in možnosti zagovora ob ugotavljanju disciplinske odgovornosti pa je vsaj deloma ohranjena zahteva po sicer omejeni uporabi načela kontradiktornosti. Disciplinski postopek, ki niti ni pravi formalni postopek, je glede na zakonsko ureditev v celoti prepuščen delodajalcu. Ta lahko sprejme pravilnik, po katerem bo vodil ugotavljanje disciplinske odgovornosti, vendar to ni potrebno in je možno disciplinsko odgovornost ugotavljati tudi brez njega. Bistveno je, da delodajalec spoštuje zahteve ZDR o sindikatu, vročanju, zastaranju, obrazložitvi sklepa, da disciplinsko odgovornost ugotavlja delodajalec (njegov zastopnik ali od njega pooblaščena oseba), da delavec dobi pisno obdolžitev in da ima možnost podati zagovor. Ker lahko delodajalec na pooblaščenca prenese popolno pooblastilo za ugotavljanje disciplinske odgovornosti delavca, lahko nanj prenese tudi samo del teh pooblastil. Zato ni nezakonito pooblastilo, s katerim je poslovodni organ na drugega delavca prenesel pooblastilo za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka, brez pristojnosti odločitve o disciplinski odgovornosti in izrekanja disciplinskega ukrepa.
ZPP člen 339, 339/1, 394, 394-10. ZDR (1990) člen 18.
transformacija delovnega razmerja za določen čas - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - bistvena kršitev določb postopka - brezplačna pravna pomoč
Če tožnik ni zadovoljen s presojo sodišča glede dejstev v prvem postopku ali če trdi, da sodišče v prvem postopku do teh dejstev ni zavzelo stališča, to ni razlog za obnovo postopka. Prav tako niso razlog za obnovo postopka navedbe, da ni jasno, kaj je bilo sploh predmet spora v pravnomočno končanem postopku.
ZStk člen 5, 5/2, 13, 13/1.ZSDU člen 67. ZTPDR člen 58. ZDR (1990) člen 89. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju člen 1.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - stavka - član sveta delavcev - soglasje sveta delavcev - preprečitev dela drugim delavcem
Z aktivnim preprečevanjem dela drugim delavcem, ki niso stavkali, so tožniki kršili določbe Zakona o stavki, ki stavkovnemu odboru in delavcem, ki sodelujejo v stavki, prepoveduje preprečevanje dela drugih delavcev, ki ne stavkajo. Zakon o stavki in ZSDU ščitita organizatorje stavke oziroma predstavnike delavcev le ob dodatnem pogoju, da ne ravnajo v nasprotju z zakonom in drugimi veljavnimi akti.
Presoja pritožbe zoper sklep o nedopustitvi revizije ne pomeni vsebinske presoje zakonitosti odločitve sodišča druge stopnje, saj bi bila lahko ta le predmet revizijske presoje ob predpostavki dopustitve revizije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljenost odpovednega razloga
Neizpolnjevanje delovnih nalog, ki so bile odrejene tožniku, pri čemer je bil ta na svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi predhodno že večkrat opozorjen, predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZDR člen 11, 11/1, 13, 14, 90, 90/3.OZ člen 59, 59/3.
obseg sodnega varstva - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe - veljavnost nove pogodbe - veljavnost pogodbe o zaposlitvi za prejšnje delovno mesto
V ZDR ali OZ ni določeno, da bi zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati nova pogodba o zaposlitvi, ki jo je delavec sklenil z istim delodajalcem, ali da bi ta postala nična. Izpodbojnost pogodbe mora upravičenec izrecno uveljavljati. Kasnejša, veljavna pogodba o zaposlitvi odraža kasnejše soglasje pogodbenih volj strank in ima prednost pred staro pogodbo, čeprav je bila ta nezakonito odpovedana. V 3. odstavku 90. člena ZDR je v primeru sprejema ponudbe za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas obseg sodnega varstva omejen na izpodbijanje utemeljenosti odpovednega razloga. Nova pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena z razveznim pogojem, saj njeno prenehanje ni bilo odvisno od negotovega dejstva - morebitne ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZTPDR člen 4, 4/3. ZDR (1990) člen 5, 5/4. Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije člen 40, 40/3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju člen 1.
Delodajalec lahko začne disciplinski postopek zoper imenovanega ali voljenega sindikalnega zaupnika, če ta ne ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi. V takšnem primeru soglasje sindikata ni potrebno, oziroma pomanjkanje soglasja ne predstavlja ovire za začetek in izvedbo disciplinskega postopka. Nasprotno tolmačenje bi sindikalnemu zaupniku zgolj zaradi odklonitve soglasja sindikata omogočalo popolno zaščito, torej tudi zaščito v primerih hujših kršitev delovnih obveznosti, ki nimajo povezave z njegovim statusom in njegovo sindikalno dejavnostjo.
načelo zakonitosti - splošni pojem kaznivega dejanja - določenost v zakonu - izvršitveno dejanje - obstoj kaznivega dejanja - članstvo v organizaciji
Gola inkriminacija članstva v organizaciji, domnevno povezani z okupatorjem, brez navedbe konkretnih ravnanj oziroma okoliščin, ki bi obsojenčevemu članstvu dajale vsebino oziroma pomen izvršitve konkretnega kaznivega dejanja, ne vsebuje elementov nobenega kaznivega dejanja po takrat veljavni zakonodaji.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti
Pooblastilo za spremembo sodbe prve stopnje po 4. točki 358. člena ZPP ima sodišče druge stopnje le tedaj, kadar spremenjeno odločitev opre na dejansko stanje, kakršno je ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi izpodbijanja - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - dokazna ocena - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na določbo 1. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče opreti na precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v izpodbijani pravnomočni odločbi.