ZVGLD člen 5, 5/3-4, 71, 71/4.ZOR člen 154, 154/1.
odgovornost lovske družine - škoda po divjadi - nalet srnjaka - prehod divjadi čez cesto - opustitev dolžnosti obveščanja - odgovornost cestnega podjetja - krivdna odgovornost - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Odločila dejanska ugotovitev sodišč je, da na mestu, kjer je prišlo do trčenja med motoristom in srnjakom, ni pogostih, temveč le možnost posamičnih in nepredvidljivih prehodov divjadi preko tega dela ceste. Če bi bilo dokazano drugače, potem bi prva toženka - lovska družina lahko odškodninsko odgovarjala na podlagi četrtega odstavka 71. člena in 4. alineje tretjega odstavka 5. člena ZVGLD v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZOR. Za posamičen prehod divjadi čez cesto in v zvezi s tem nastalo škodo prva toženka (posledično pa tudi druga toženka - cestno podjetje) ni odškodninsko odgovorna, saj srnjadi v takih okoliščinah ni mogoče opredeliti za nevarno stvar in odgovornosti lovske družine za odgovornost ne glede na krivdo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nevestno vodenje postopka pravica do sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Tožnikovega dojemanja vodenja postopka kot nevestnega, nepoštenega in nemoralnega po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP niti ni delegacija pristojnosti procesni institut, ki bi bil namenjen uveljavljanju kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
azil - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi
Ker je tožnik prišel v Republiko Slovenijo izključno iz ekonomskih razlogov, je bila njegova prošnja za azil v skladu z 2. alinejo 2. odstavka 35. člena ZAzil kot očitno neutemeljena pravilno zavrnjena.
Tožnik zlorablja azilni postopek, saj je namero, da želi v Republiki Sloveniji zaprositi za azil, izrazil po 23 dneh bivanja v Centru za tujce, kamor je bil nastanjen po tem, ko je ilegalno prečkal državno mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo. Tožnik ni uspel na verodostojen način izkazati, zakaj prošnje ni vložil že prej.
Obstoj lastninske pravice, ki jo na poslovnih prostorih zatrjuje tožena stranka, ogroža pravni položaj in ustvarja negotovost tožeče stranke v denacionalizacijskem postopku. Od morebitnega uspeha z negativno ugotovitveno tožbo bo imela očitno pravno korist, saj bo s tem odstranjena ovira za vrnitev še nedenacionaliziranih poslovnih prostorov v naravi.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - vmesna sodba - izrek vmesne sodbe
S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo razlike plače, je - kar je navedlo tudi v uvodu sodbe s poimenovanjem sodbe - odločilo o njegovem temelju. Ker ima tak izrek ima obliko izreka, ki je značilen za vmesno sodbo, sodišče druge stopnje ne bi smelo razveljaviti vmesne sodbe sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi bila v tem, da sodba sodišča prve stopnje glede višine posameznih tožbenih zahtevkov nima razlogov. Ker se je sodišče druge stopnje s tem, ko je obravnavalo tudi temelj tožbenega zahtevka, spustilo v obravnavanje stvari same, razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje ni bila pravilna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost - - subjektivna ocena stranke in osebne zamere
Subjektivni občutek stranke ne utemeljuje dvoma v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča oziroma v objektivno nepristranskost celega sodišča. Osebne zamere in nesporazumi so lahko razlog za izločitev posameznega sodnika, ne pa za vsesplošen dvom v nepristranskost celega sodišča.
Če pritožnik uveljavlja pritožbeni razlog, da v sodni praksi sodišč druge stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ni enotnosti, Vrhovno sodišče RS pa o tem še ni odločalo, mora v pritožbi navesti odločitve drugostopenjskega sodišča, ki kažejo na različnost odločanja in utemeljiti, v čem se kaže zatrjevana različnost v odločanju. Vrhovno sodišče RS je sprejelo številne odločbe v zvezi z razlago 112. člena ZDR, drugostopenjsko sodišče pa je odločilo v skladu s to prakso, zato zatrjevana neenotnost sodne prakse ni podana.
motenje posesti stvarne služnosti - obseg in vsebina služnosti - pravica do stvarne služnosti - dejansko izvrševanje služnost - zahteva za varstvo zakonitosti
Za varstvo posesti stvarne služnosti sta odločilna obseg in vsebina te služnosti, kot se dejansko izvršujeta, ne pa pravica do stvarne služnosti.
ZPP člen 13, 95, 95/1-4, 137, 282, 337, 337/1, 339, 339/2-8, 371, 378.ZOR člen 210. ZUS člen 18.
narok za glavno obravnavo - preložitev naroka - predhodno vprašanje - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - sodelovanje v upravnem postopku - intervencijski interes - neupravičena pridobitev
Neupoštevno toženčevo sklicevanje na tožnikovo opustitev tistih dejanj, ki bi jih mogel opraviti tudi toženec in ki jih je sam zanemaril. V upravnem postopku je namreč tim. Intervencijski interes posameznika varovan celo s podelitvijo statusa stranke osebi, ki ga izkazuje.
Pred odločitvijo o glavni stvari bi moralo sodišče po mnenju revidenta odločiti (tudi) o vprašanju njegove upravičenosti do oprostitve plačila davka kot o predhodnem vprašanju. Njegovemu mnenju, da je to predhodno vprašanje v pomenu določbe 13. člena ZPP, je treba sicer pritrditi. Vendar je prav to razlog za vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo, s katero je upravni organ v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici kot o glavni stvari. Ker je bilo o tem že pravnomočno odločeno na matičnem področju, sodišče ni bilo upravičeno samo (drugače) reševati predhodnega vprašanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je toženka sodnica sodišča, ki je pristojno za sojenje v tej zadevi, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ta okoliščina namreč utegne vzbuditi pri nasprotni stranki vtis pristranskosti sodišča, pred katerim nastopa v vlogi stranke postopka oseba, ki je hkrati sodnica tega sodišča.
Ker je predmet presoje v tem upravnem sporu procesni akt, se pri odločanju o utemeljenosti revizije vprašanje pravilnosti postopka izdaje takšnega akta praviloma ne upošteva kot razlog pravilne uporabe materialnega prava po 1. odstavku 85. člena ZUS-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - okoliščine iz družinskega življenja
Že glede na tožbene trditve se bodo v sporu za ugotovitev obsega zapuščine razkrivale okoliščine iz družinskega življenja strank. To lahko vzbudi dvom v nepristranskost pristojnega sodišča, kjer kot sodnica dela tudi toženka.
Pritožbeno sodišče izpodbijanega sklepa o zavrženju tožbe sicer res ni moglo s sodbo spremeniti in tožbeni zahtevek zavrniti ter s tem namesto prvostopenjskega sodišča opraviti sojenje o utemeljenosti zahtevka (z drugimi besedami: izreči, da se tožbeni zahtevek zavrne). Kajti če bi to storilo, bi tožnika prikrajšalo za pravico do ustne obravnave (ki jo v tem primeru, ko gre za spor zaradi izpodbijanja očetovstva, zagotavlja prvi odstavek 412. člena ZPP - s tem ko izključuje uporabo določb o sodbi na podlagi pripoznave, sodbi na podlagi odpovedi in zamudni sodbi ter določb o sodni poravnavi) in za pravico do senatnega sojenja tudi na prvi stopnji (prim. 34. člen ZPP). Vendar zavrženje tožbe zaradi nesklepčnosti pomeni po svojih (pravnih) učinkih prav to. Tožniku onemogoča sodno varstvo zatrjevane pravice v korektnem postopku. Sklepčnost tožbe zato tudi ni procesna predpostavka in ni pogoj za uveljavitev pravice do sodnega varstva. Čeprav je odločba vsebinsko (z vidika uporabe materialnega prava) lahko pravilna, nič ne velja, če ni bila izdana v postopku, v katerem so bila spoštovana vsaj bistvena jamstva poštenega sojenja.
upoštevanje nepravočasne pritožbe v zapuščinskem postopku
Pritožbeno sodišče ima možnost, ne pa dolžnost upoštevati nepravočasno pritožbo. Tisto, kar v tej zvezi zakon predpisuje, je zgolj omejitev: sodišče ne sme upoštevati prepozne pritožbe, če bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep. To seveda ne pomeni tudi dolžnosti v obratni smeri: da bi sodišče moralo upoštevati nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse
Ker je bilo pri izdaji sodbe v celoti upoštevano stališče, da mora delodajalec utemeljiti razloge za oceno, zakaj delavec ne izpolnjuje posameznega pogoja za napredovanje, sodba sodišča druge stopnje ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
naknadni obračun carine - zastaranje pravice do izterjave carine
Carinski organ mora v okviru 10-letnega absolutnega zastaralnega roka, ki teče od nastanka carinske obveznosti, začeti in dokončati vse postopke, ki so predpisani za uveljavitev in plačilo terjatve.
oporoka - neveljavnost oporoke - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - pravila o dokaznem bremenu - zmota v nagibu - non liquet situacija - spoznavna kriza
Pravilno je materialno pravno izhodišče sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica za uspeh z zahtevkom v obravnavanem primeru (kumulativno) dokazati, da ni kriva za tragično smrt svojega očeta, da je bil oporočitelj v času testiranja o tem zmotno prepričan in da je prav iz tega razloga napravil oporoko kakršno je.
O stališču sodišča do navedbe stranke je v določenih primerih mogoče sklepati že konkludentno in ni potrebna izrecna opredelitev o vsaki navedbi, prav tako pa je standard zahteve po obširnosti obrazložitve za višja sodišča nižji kot za sodišča prve stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - uslužbenka sodišča kot stranka v postopku
Postopek teče že od konca leta 2001, toženka pa se je na tem sodišču zaposlila šele 3.1.2007. Glede na veliko nesorazmerje med trajanjem postopka na eni strani in kratkim obdobjem, ko je druga toženka zaposlena na sodišču, ni tehtnih razlogov za delegacijo. Zlasti ne ob tehtanju na eni strani zahteve po nepristranskosti sodišča, na drugi strani pa pravice do sojenja v razumnem roku, ki bi jo prenos pristojnosti še dodatno ogrozil.