izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Z navedbo, da je reklamiral (tj. ugovarjal) vtoževana računa zaradi škode pri poslovanju, nastale zaradi zamude upnika pri dobavi blaga, je dolžnik ugovarjal terjatvi upnika; ker je obenem za to navedbo priložil dokaz (reklamacijo), kot je potrebno po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ je ugovor šteti za obrazložen; o tem ali so te ugovorne navedbe utemeljene ali ne oziroma o utemeljenosti upnikove terjatve, pa bo odločalo pristojno sodišče v pravdnem postopku.
Pravnomočni sklep o dedovanju za osebo, ki ni bila stranka v zapuščinskem postopku ni ovira, da uveljavi v pravdi varstvo svoje lastninske pravice na stvari, ki je bila sicer v sklepu o dedovanju navedena kot del zapuščine. Tožnik nima pravnega interesa za tožbo zaradi ugotovitve, da toženec ni solastnik določene nepremičnine. Tudi za meritorno obratovanje dajatvene tožbe je nujen pravni interes tožnika.
Visok znesek, za katerega je dovoljena izvršba, in dejstvo, da so predmet izvršbe nepremičnine, sama po sebi še ne pomenita, da bo dolžniku nastala znatnejša škoda, katere verjeten nastanek je pogoj za odlog izvršbe.
povrnitev stroškov postopka - potrebni stroški - izvršilni postopek - zvišanje cene - zastopanje več strank
Dolžnik je na upnikovo zahtevo dolžan povrniti le potrebne izvršilne stroške. Če v izvršilnem postopku zastopa pooblaščenec več upnikov, so slednji upravičeni tudi do povračila priglašenih stroškov pooblaščenca - procentualnega povišanja za nastopanje več strank.
Ker je tožena stranka priglasila stroške po preteku 15-dnevnega roka po prejemu sporočila o umiku, je predlog prepozen. Pri tem ni pomembno dejstvo, da je priglasila stroške v roku 15 dni po prejemu sklepa o umiku. Gre za uporabo starih določb ZPP/77.
Ker je ob reševanju dolžničinega predloga za odlog izvršbe čas, za katerega je dolžnica predlagala odložitev izvršbe, že potekel, je sodišče dolžnin predlog utemeljeno zavrnilo.
ZIP člen 18, 18/1, 35, 35/2, 36, 36/1, 55a, 55a/2, 18, 18/1, 35, 35/2, 36, 36/1, 55a, 55a/2.
sklep o izvršbi - pravnomočnost - potrdilo o izvršljivosti
Potrdilo o izvršljivost izda sodišče, ki je odločalo o terjatvi, na predlog zainteresirane stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic v izvršilnem postopku. S takim predlogom prvostopno sodišče ni razpolagalo. Za izdajo izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je izvršilno sodišče ugotovilo delno pravnomočnost sklepa o izvršbi, ima pa funkcijo potrdila o izvršljivosti, tako prvostopno sodišče ni imelo podlage niti v spisovnem gradivu, niti v določilih ZIP.
ZD člen 131, 131/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
terjatev - verjetnost obstoja terjatve
Iz namena instituta začasnega skrbnika zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bon epristransko zastopala vse dediče.
V primeru, da je edina ustanoviteljica družbe z omejeno odgovornostjo delniška družba kot pravna oseba, ta družba z omejeno odgovornostjo ne bi spadala v zapuščinsko maso po pokojni ifzični osebi, tudiče bi bila ta fizična oseba edini delničar tuje delniške družbe. Tako v tem primeru ni izkazana verjetnost, da bopredlagateljici - dedinji nastala terajtev do avtomobilov,ki so last družbe z omejeno odgovornostjo.
Dokler sodišče ne ve za toženo stranko, ki bi bila lahko pravdna stranka v tem postopku, ne more sklepati, da pritožnik, ki se je sam identificiral kot tožena stranka v odgovoru na tožbo, ni tožena stranka. Do takega zaključka bi prišlo sodišče lahko šele, ko bi tožnik tožbo skladno z nalogom sodišča ustrezno popravil.
posest - motenje posesti - postopek v pravdah zaradi motenja posesti - zadnje stanje posesti
Sodišče pri presoji vprašanja ali je motenje nastalo upošteva le zadnje stanje posesti in nastalo motenje, medtem ko za presojo tega vprašanja pravica do posesti, pravni naslov posesti in pa dobrovernost posestnika nista pomembna in jih sodišče ne upošteva (78. člen ZTLR). Medtem, ko je tožnici posest spornih nepremičnin uspelo dokazati, pa je tožencu uspelo dokazati le, da je lastnik spornih nepremičnin, kar pa kot že rečeno, za presojo vprašanja motenja posesti ni bistveno oziroma ni pravno upoštevno.
določitev preživnine - zmožnost zavezanca - potrebe otroka
Preživnina se določi v razmerju z zmožnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Vsak izmed staršev oziroma otrok ima saj se ugotovljena višina prilagodi spremenjenim razmeram.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je postala stvarna služnost nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari, niti ne, da je prenehal razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena, saj se razmere, ki bi bile upoštevne niso v ničemer spremenile, ni pogojev za ukinitev služnosti.
postopek v gospodarskih sporih - nova dejstva - novi dokazi
V postopku v gospodarskih sporih se v pritožbenem postopku ne morejo navesti nova dejstva in predlagati novih dokazov v primeru, da pritožnik ni izkazal za verjetno, zakaj jih ni predložil oziroma navedel do konca glavne obravnave.