ZPP člen 205, 205/1, 207, 207/1, 205, 205/1, 207, 207/1.
prekinitev postopka - smrt stranke - odpoved pooblastila
Ker je tožeča stranka umrla, odvetnica pa je odpovedala pooblastilo, sodišče ne more odločati o ugovoru o izdani začasni odredbi. Postopek je prekinjen na podlagi zakona, zato sodišče lahko opravi le dejanja iz 207. člena ZPP.
ZOR člen 478, 478/1, 478/1-1, 478, 478/1, 478/1-1.
prodaja - stvarna napaka - skrita napaka - razdrtje pogodbe - odpoved pravici - odgovornost za škodo od nevarne stvari
Prodajalec odgovarja za stvarne napake (če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet), ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne.
ZPP člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravica do soposesti na podlagi ugotovljene skupne lastnine ni enaka pravici do izključne posesti na podlagi izključne lastninske pravice (torej ne gre za že razsojeno stvar (res iudicata)).
Po ZTLR je lahko posest posredna ali neposredna (1. in 2. odst. 70. člena ZTLR), obe vrsti posesti pa uživata posestno varstvo po 75. členu ZTLR. Glede na zatrjevanja toženca je mogoče zaključiti, da so bili v posesti spornih nepremičnin tožeča stranka kot posredni posestnik, najemnik nepremičnin kot neposredni posestnik, prav tako pa tudi toženec kot soposestnik. Skladno z določbo 80. člena ZTLR tudi soposestnik uživa varstvo po 75. členu ZTLR in sicer tako v razmerju do tretjih oseb kot tudi v medsebojnih razmerjih z drugimi soposestniki, če kateri od njih drugemu onemogoča dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes
Dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo njenemu ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba ter odločilo, da se o zahtevku in stroških odloča v pravdnem postopku, ker je s svojim ugovorom v celoti uspela.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve izvedenca po tržni ceni na dan cenitve. Tržna cena je izražena v tolarjih, na kar ne vpliva dejstvo, da je cenilec ob tej zapisal tudi protivrednost v tuji valuti.
Zaradi uveljavljanja izločitvenega zahtevka sestre zapustnika, zapuščinskemu sodišču ni potrebno prekinjati zapuščinskega postopka in dediče napotiti na pravdo.
Ob skladnosti sklepa o domiku nepremičnine najboljšemu ponudniku s pravnomočnim sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, ni mogoče upoštevati pritožbenih trditev o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju v pogledu predmeta prodaje oziroma njegove prodajne vrednosti.
Pritožba zoper sklep, s katerim je strankinemu predlogu za obročno plačilo sodne takse v celoti ugodeno, ni dovoljena, ker stranka nima pravnega interesa na taki pritožbi.
Po presoji pritožbenega sodišča tudi hoja po služnostni poti po naravi stvari same deli usodo voženj, saj predstavlja le eno izmed oblik izvrševanja služnosti, ki se ukinja. V primeru pa, da v obravnavanem primeru temu ni tako, pa bi moralo prvostopno sodišče navesti tehtne razloge zakaj ne ukinja tudi hoje do služečih zemljišč. Le teh zaenkrat ni ponudilo, ker problem služnosti hoje, vsaj navidez neaktualen za razliko od voženj, dosedaj sploh ni bil posebej obravnavan. Zato naj prvostopno sodišče v ponovljenem postopku najprej obrazloženo ugotovi ali obstoje kakšni posebej tehtni razlogi, ki bi glede hoje narekovali drugačno odločitev kot glede ukinjenih voženj.
ZOR člen 165, 165/4, 178, 192, 165, 165/4, 178, 192.
sokrivda - odgovornost staršev
Avtomobilu, ki pripelje pravilno v enakovredno križišče in zavije na desno, ni mogoče očitati sokrivde, ko se v njegov avto zaleti mopedist, ki pripelje po njegovem desnem prednostnem (nasprotnem) pasu. Mati, ki ve, da se njen ml. otrok vozi z mopedom brez opravljenega vozniškega izpita je odškodninsko odgovorna.
Ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da je terjatev prenehala, ker je sodišče preizkusilo pravilnost odločitve o zavrženju ugovora zaradi njegove formalne pomanjkljivosti.
Pritožnik pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje predloga za obnovo postopka. Res je tožena stranka že v pritožbi proti sklepu Okrajnega sodišča v Domžalah z dne ..., opr.
št. Ig ... uveljavljala, češ da je upnik v odgovoru na ugovor priznal, da njegova izterjevana terjatev ne obstoji, pritožbeno sodišče pa je v razlogih obravnavalo tudi to pritožbeno trditev.
Vendar pa zgolj zaradi tega tožena stranka še ni izgubila pravice, da to okoliščino uveljavlja kot obnovitveni razlog iz 9. tč. 421. čl.
Namen izvedbe dokaza s pričo je pridobitev podatkov o dejstvih, ki se dokazujejo, torej o konkretnem dejanskem stanju. Zato ta dokaz ni potreben v primeru, da ni izkazan že pravni temelj vtoževane obveznosti.
V postopku ugotovljena dejstva ne omogočajo presoje, da sta bila predlagateljeva pravna prednika žrtve nekega ustrahovanja in v zakriti obliki izvajanega psihičnega pritiska, usmerjenega na sklenitev kupne pogodbe z diktirano ceno, temveč da je šlo v obravnavanem primeru za vprašanje političnega prepričanja prodajalcev.