S tem, ko je tožeča stranka v predpisanem 8-dnevnem roku po odkritju stvarne napake obvestila prodajalca, si je zagotovila pravice iz 488. člena ZOR oziroma pravico do vložitve tožbe (iz 500. člena ZOR) Po opravljenem "popravilu", ki ni bilo uspešno, ni bilo potrebno v roku 8 dni (483. člen ZOR) prodajalca ponovno obvestiti o napaki, ki ni bila odpravljena. S tem, ko je prodajalec izrecno zatrdil, da prodaja vozilo, ki ni karambolirano, kasneje pa se je ugotovilo, da je bilo vozilo poškodovano in popravljeno, je prodal stvar, ki ni imela lastnosti, ki je bila izrečno dogovorjena.
Za predlog s katerim se uvaja izvršilni postopek določa 1. točka Tar.
št. 21 Odvetniške tarife nagrado v višini 50 % postavke iz tarifne številke 13, vendar ne več kot 200 točk. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je bila 524 točk; 50 % postavke iz tarifne številke 13 za vrednost do 750 točk pa je 50 točk. Stroški opomina ter administrativni stroški ne predstavljajo stroškov, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku potrebni za izvršilni postopek.
Dejstvo, da tožeča stranka, ki je javni zavod, toženca, ki je pripadnik italijanske narodne skupnosti s prebivališčem na območju koprske občine, na njegovo zahtevo ni obvestila o svoji terjatvi tudi v italijanščini, lahko vpliva na iztožljivost terjatve. V primeru pravde nastopi dolžniška zamuda toženca, ko je o terjatvi korektno obveščen v italijanščini (ob podmeni, da je tožbeni zahtevek po vsebini utemeljen).
Če predlog za denacionalizacijo ne vsebuje podatkov in dokazil iz 62. člena ZDen, sodišče predlagatelja pozove, da ga v določenem roku popravi in dopolni. Če tega predlagatelj ne stori, se šteje predlog za umaknjen.
Pogodba, pri kateri predstavljajo "posojilo" zapadli zneski posojil iz drugih pogodbenih razmerij, katerim so bili prišteti zapadli zneski oderuških zamudnih obresti, nima dopustne podlage. Nagrada za delo detektiva, ki ga je stranka pooblastila za zastopanje v pravdi, ne predstavlja pravdnih stroškov v smislu določb 151. člena ZPP.
V registru je mogoče spreminjati le obstoječe stanje. To pomeni, da morajo spremembe na strani družbenikov in poslovnih deležev izhajati iz obstoječega stanja in na njem temelječih listinah.
ZKP člen 367, 367/1, 421, 421/1, 367, 367/1, 421, 421/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - nedovoljenost zahtevka
Ker zasebni tožilec nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, takšne pravice ni mogoče dovoliti s smiselno razlago njegove pravice do pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje.
Če je bila sodba pravilno vročena z nadomestno vročitvijo, je obsojenčeva pritožba prepozna, če je bila vložena po preteku roka za pritožbo, ki je začel teči z dnem vročitve sodbe družinskemu članu.
Zato ni pomemben datum, ko je družinski član obsojencu izročil to sodbo.
ZPP (1977) člen 368, 374, 368, 374. ZDR člen 36e, 100, 100/1, 100/1-12, 36e, 100, 100/1, 100/1-12. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
denarna terjatev - pravnomočnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja
Delavec lahko uveljavlja plačilo razlike nadomestila plače v okviru splošnega petletnega zastaralnega roka po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Ur. l. SFRJ, št. 29/78 - 57/89), ne glede na pravnomočnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja, izdanega na podlagi 36. e člena oz. 12. tč. 1. odst. 100. člena ZDR.
Za odločanje glede kaznivega dejanja zlorabe zaupanja po čl. 220/II in I KZ ni pristojno okrajno sodišče, saj je za njegovo storitev zagrožena kazen zapora do pet let.
KZ člen 133, 133/1, 133/2, 133, 133/1, 133/2. ZKP člen 373, 373.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - pritožbena novota
Če pritožbeno zatrjevanje, da je oškodovanko lahko telesno poškodoval tretji v drugem dogodku ni v ničemer dokazno podprto, oškodovankina izpovedba pa je skladno z mnenjem izvedenca sodno medicinske stroke glede časa in načina povzročitve njene lahke telesne poškodbe, dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno.
ZPP (1977) člen 117, 421, 421/2, 117, 421, 421/2. ZPod člen 58, 58. ZDR člen 95, 100, 100/1, 100/1-13, 103, 95, 100, 100/1, 100/1-13, 103. ZTPDR člen 65, 69, 80, 83, 84, 65, 69, 80, 83, 84.
nadomestna vročitev - ureditev v splošnem aktu
Glede na 103. čl. ZDR lahko delodajalec v svojem splošnem aktu uredi vročanje pisanj drugače, kot to ureja ZPP. Če delavec brez upravičenega zakonitega razloga pisanja noče sprejeti, ali se vročitvi izmika, čeprav je seznanjen z načinom vročanja, ki velja pri njegovem delodajalcu, prevzame riziko, da mu bo delodajalec pisanje vročil nadomestno. Če je kot edina oblika nadomestne vročitve v splošnem aktu predvideno nabitje na oglasno desko v podjetju, ni podlage za drugačno vročanje.
Delavka - samohranilka sodi v varovano kategorijo delavcev v smislu določbe 4. odst. 36. d člena ZDR le v primeru, ko popolnoma sama skrbi in hrani otroka. Če ima delavka sklenjen sporazum o preživljanju otroka pred centrom za socialno delo in je po tem sporazumu prejemala od otrokovega očeta preživnino za otroka, ne spada v varovano kategorijo delavcev.
Kršitve določb ZTVCP s strani oškodovanca ne pretrgajo vzročne zveze med kršitvami teh določil na strani obdolženca in nastalo posledico, saj so bile te za obdolženca pričakovane.
Tožnica je bila nezakonito opredeljena kot presežna delavka, ker delodajalec (občina) ni v skladu z 31. čl. Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 18/91) ugotavljal delovne uspešnosti kot temeljnega kriterija v postopku ugotavljanja presežnih delavcev, temveč je z novo sistemizacijo za dosedanje delovno mesto tožnice določil višjo stopnjo izobrazbe, katere tožnica ni imela in je bila iz tega razloga uvrščena med presežne delavce.