Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zavrglo odgovor na tožbo tožene stranke, ker ta v določenem roku ni vložila zadostnega števila izvodov vloge (5. odst. 108. čl. ZPP), nato pa izdalo zamudni sklep v pravdi zaradi motenja posesti.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - zavestna malomarnost
Obtoženec je ravnal z zavestno malomarnostjo kajti med vožnjo na delo se je ustavil v gostilni in popival ter se zavedal, da zaradi vinjenosti lahko povzroči prometno nesrečo, pa je lahkomiselno mislil, da do tega ne bo prišlo.
Prvostopenjsko sodišče je navedlo številne indice, ki tvorijo zaključen krog, da je eden od obdolžencev bil utemeljeno spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja pomoči k nadaljevanemu kaznivemu dejanju goljufije po določilu čl. 217/I KZ v zvezi s čl. 27 KZ. Kot nesorazmeren varnostni ukrep pa je pritožbeno sodišče ocenilo izrek odvzema osebnega vozila znamke Audi, s katerim je obdlženec, ki je bil pomočnik, prevažal predmete, pridobljene s kaznivim dejanjem goljufije, kjer je storil prvi obdolženec.
ZPP (1977) člen 223, 354, 354/2, 365, 365/2, 367, 374, 380, 380/1. SKPG-93 člen 44, 44/1, 44/1-1, 44/2, 44/2-1- ZST člen 27, 29, 30.
regres za letni dopust
Ker je bil tožnik upravičen v letu 1995 do tretjine celotnega dopusta zaradi upokojitve v istem letu, je po 2. odst. 1. točke 44. člena SKPG (Ur.l. RS št. 39/93, 23/94) pridobil tudi pravico do ene tretjine regresa za letni dopust.
Po 1. odst. 1. točke 44. člena SKPG-93 regres zapade v plačilo do konca meseca julija tekočega leta, zato se pri odmeri regresa upošteva podatek o takrat znani povprečni plači v gospodarstvu (julij 1995), ne pa podatek o plači za december 1994 (delavec se je upokojil v januarju 1995). Zamudne obresti pričnejo teči šele s 1.8.1995, ne pa 12.1.1995, ko je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20962
KZ člen 55, 55/1, 55, 55/1. ZKP člen 390, 390.
preklic pogojne obsodbe - rok - umik pritožbe
Pritožbo okrožnega državnega tožilca je pritožbeno sodišče zavrglo kot nedovoljeno, ker jo je višji državni tožilec umaknil.
Izpodbijano sodbo pa je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti spremenilo v zvezi s preklicom prej izrečene pogojne obsodbe zato, ker je bilo kaznivo dejanje, za katerega je obtoženec obravnavan v izpodbijani sodbi, storjeno pred izrekom preizkusne dobe, pogojna obsodba pa je bila preklicana po poteku preizkusne dobe, čeprav dopolnilni rok enega leta iz 1. odst. 55. čl. KZ ne pride v poštev, saj bi bila pogojna obsodba lahko preklicana le v preizkusni dobi.
Procesna predpostavka za dopustnost izvršbe je tudi formalna pravilnost in vsebina predloga za izvršbo. Po 1. odst. 40. člena ZIZ mora tako predlog za izvršbo med drugim vsebovati tudi podatke o predmetu izvršbe, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Iz žiga na predlogu za izvršbo (l. št. 1) sicer res izhaja, da se predlog za izvršbo z dne 11.11.1997 glede podatkov o nepremičnini, katere prodajo je upnik predlagal, ujema z zemljiškoknjižnim stanjem, vendar je zraven uradni zaznamek, "Glej C list ZK izpiska". Če bi sodišče prve stopnje v izpisek vpogledalo, bi videlo, da zemljiško knjižno telo (z.k.) ni razdeljeno na z.k. telo I in z.k. telo II in da zato upnik ne more predlagati rubeža le na z.k. telesu II, ampak le na celotnem vložku 1254, k.o. M... Ob smiselni uporabi 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom je bil torej predlog za izvršbo ob vložitvi formalno nepopoln, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje upnici vrniti v popravo (108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 1. odst. 40. člena ZIZ). Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje preuranjeno dovolilo izvršbo, zato v posledici tudi ni bilo pogojev za njeno ustavitev.
Kadar sodno varstvo industrijske lastnine zahteva prijavitelj na podlagi začasne pravice po 2.odst. 36.čl. ZIL, sodišče presoja (tudi) izglede za pridobitev pravice tožeče stranke.
ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZIZ člen 24, 25, 55, 55/1, 55/1-12, 24, 25, 55, 55/1, 55/1-12.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor dolžnika - prehod obveznosti - izvršba proti družbeniku
Določba 6. odst. 580. člena ZGD ne določa preoblikovanja neusklajenih družb v družbe z neomejeno odgovornostjo. Zato se dolžnik v tem izvršinem postopku utemeljeno sklicuje na to, da obveznost iz izvršilnega naslova ni prešla nanj. Upnik za izterjavo svoje terjatve zoper tega dolžnika svojemu predlogu za izvršbo ni predložil niti javne niti po zakonu overjene listine, ki bi dokazovala prehod obveznosti na novega dolžnika. Prav tako pa v konkretnem primeru tudi ni pogojev za uporabo določbe 25. člena ZIZ, saj izvršilni naslov za izterjavo v tem postopku uveljavljane terjave ni bil izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi.
Dogovora pravdnih strank, ki je po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje vseboval tako predmet kot ceno, rok plačila, plačilo avansa, izročitev nezasedenega dela nepremičnine v posest zaradi izvedbe temeljite adaptacije, nikakor ni mogoče opredeliti drugače kot ustno sklenitev kupoprodajne pogodbe, saj so se stranke ne le zedinile o bistvenih sestavinah pogodbe (člen 26 ZOR), pač pa do pričetka spora v pretežnem delu tudi že izpolnile iz nje nastale obveznosti (plačilo avansa ter izročitev v posest razpoložljivih prostorov ter zemljišč zaradi izvedbe adaptacije). Zaradi tega, ker ni bila (še) pogodba sklenjena v pisni obliki, pa ji tudi ni mogoče odrekati veljavnosti (člen 73 ZOR) oziroma dejstvo, da stranke, ki so po ugotovitvah prvostopnega sodišča želele skleniti pogodbo še v pisni obliki, tega niso storile iz razloga, ker zapuščinski postopek, kjer sta nastopala toženca kot dediča, še ni bil končan (zaradi česar podatki o lastništvu nepremičnine še niso bili zanesljivo znani, prav tako pa ni bil možen zemljiškoknjižni prepis nepremičnine na ime obeh tožencev in posledično na tožničino ime), ne more sklenjeni pogodbi podeliti naravo zgolj predpogodbe po členu 45 ZOR. Da ni moglo iti zgolj za predpogodbo, ki je bila po prvostopnem sodišču v celoti izpolnjena, pa kaže tudi dejstvo, da med pravdnima strankama nesporno ni bila sklenjena še ena, torej glavna pogodba, saj se, kot pravilno opozarjata pritožnika, predpogodba lahko realizira le tako, da se sklene druga, glavna pogodba (prvi odstavek 45. člena ZOR).
Pritožnika imata tudi prav, da nedokončanost zapuščinskega postopka ni pravni razlog, ki bi lahko preprečil veljavno sklenitev kupoprodajne pogodbe, saj lastninska upravičenja zapustnika preidejo na dediče že z njegovo smrtjo, poleg tega sta toženca v obravnavanem primeru podedovala prav toliko, kolikor sta prodala tožnici. Sicer pa tudi iz zapuščinskega spisa Občinskega sodišča I v Ljubljani, opr.
št. I D 287/83 izhaja, da je bilo v času prodaje popolnoma jasno, kolikšen del nepremičnine bosta toženca v naravi dedovala.
Ob dejstvu razveze pogodbe se pritožbenemu sodišču ni potrebno ukvarjati s pritožbenim ugovorom, da do razveze predpogodbe (pogodbe) ni prišlo sporazumno, ker končno za obravnavano zadevo ni bistveno, ali je bila pogodba sporazumno razvezana ali pa jo je katera od strank razdrla, pač pa je v zvezi z odškodninskimi tožbenimi zahtevki oziroma terjatvami pravdnih strank za obravnavani primer pomembno to, da prvostopno sodišče pravilno ugotovi, katera od strank je povzročila (dokončno) neizpolnitev pogodbe.
sposobnost biti stranka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženec je med pravdo umrl, sodišče pa je izdalo sodbo, ki se glasi proti njemu. S tem je izdalo sodbo proti neobstoječi stranki in bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.
Ker se dejansko stanje po delno izvedenem dokaznem postopku na glavni obravnavi, opravljeni na podlagi pravnomočne obtožnice ni v ničemer spremenilo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je utemeljenost suma kot razlog za presojo pripornega razloga podana.
Dolžnik ne zatrjuje niti ne dokazuje nobenega od ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zato mora izpolniti svojo obveznost po izvršilnem naslovu.
Pritožbeno sodišče s primerjavo navedene pravnomočne sodne odločbe in obravnavane pravdne zadeve ugotavlja, da gre v obeh zadevah za isto dejansko in pravno podlago zahtevkov, podana je tudi identiteta strank.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20995
KZ člen 212, 212/1-1, 212, 212/1-1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kazenska odgovornost - prištevnost - storitev - velika tatvina
Oba pritožnika utemeljeno uveljavljata, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni pravilno in popolno ugotovilo. Glede prvega obtoženca pritožbi priloženi zdravniški izvid o hudi duševni bolezni vzbuja pomisleke glede obtoženčeve prištevnosti, zagovornica drugega obtoženca pa utemeljeno graja ugotovitve sodišča prve stopnje, da je lahko obtoženec "v hipu" odvil z novega osebnega avtomobila oba odbijača, hladilnik in dve elektronski napravi, saj so za takšna opravila potrebni čas in specialno orodje, česar pa obtoženec ni imel. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Za zastopanje stranke pred sodiščem mora imeti odvetnik specialno pravdno pooblastilo, kar pomeni, da odvetnik v mejah pooblastil za stranko pred sodiščem opravlja posamezna pravdna dejanja. Iz predloženih okrožnic pa ne izhaja, da ima odvetnik tudi pooblastilo za zastopanje pooblastitelja pred sodiščem.
ZOR člen 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2, 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - sokrivda
Toženčev udarec v tožnikov obraz ni bil neposredna reakcija na tožnikovo predhodno dejanje, saj je sledil šele po določenem času in je bila zato pretrgana vzročna zveza med zatrjevanim tožnikovim izzivanjem in toženčevim udarcem.
Če upnik ravna v skladu s pozivom sodišča in pravočasno navede nov naslov dolžnika, ni nikakršne podlage za razveljavitev sklepa o izvršbi in za zavrženje izvršilnega predloga.
Iz trditev tožeče stranke in njenega zahtevka izhaja, da tožeča stranka sploh ne terja varstva pred posegi v obstoječe posestno stanje, temveč terja spremembo obstoječega posestnega stanja. Tega pa ne more doseči po pravilih postopka, ki veljajo v pravdah zaradi motenja posesti, v katerih daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in ne glede na pravico do posesti, pravni naslov posesti in dobrovernost posestnika.