pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora, o katerem odloča Vrhovno sodišče - vložitev obtožnice - rok za vložitev
Ker je državno tožilstvo prejelo spis po končani preiskavi dne 27.7.2004, mora imeti na razpolago instrukcijski rok petnajstih dni, ki ga določa 2. odstavek 184. člena ZKP, zato je Vrhovno sodišče obdolženemu podaljšalo pripor prav v skladu s tem rokom za vložitev obtožnice. Ne morejo pa biti razlogi za nadaljnje podaljšanje pripora okoliščine, ki so povezane z letnim dopustom državnega tožilca.
Spor o pristojnosti - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve
Če je postopek med strankama tekel po določilih upravnega postopka, je za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve pristojno tisto sodišče, ki bi bilo v sledečem sodnem postopku pristojno za odločanje o zahtevku ene od strank do druge stranke.
pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja za azil
V tako imenovanem pospešenem postopku po določbi 2. odstavka 35. člena ZAzil se ne ugotavlja izpolnjevanje pogojev za priznanje azila. Ugotavlja se zgolj obstoj razlogov očitne neutemeljenosti prošnje za azil.
Večkratno vlaganje prošenj, umik prošnje, ustavitev postopka na podlagi 5. alinee 1. odstavka 42. člena ZAzil, umik tožbe ter dejstvo, da tožnik ne upošteva odločb slovenskih državnih organov, so okoliščine, ki utemeljujejo sklep, da je tožnik zaprosil za azil zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz RS. Takšno ravnanje se po 5. alinei 36. člena ZAzil šteje za zavajanje oziroma za zlorabo postopka in je po 1. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil razlog za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene.
podlaga za denacionalizacijo - prehod zasebne lastnine v družbeno - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa
Za odločitev o denacionalizaciji je pomemben dejanski prehod zasebne lastnine v družbeno lastnino in ni pomembno, kdaj se je vpis družbene lastnine dejansko izvršil. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi odločbe državnega organa ni nujna vknjižba takšne lastnine v zemljiško knjigo.
Pravni interes za tožbo v zadevi brezplačne pravne pomoči je prenehal z umikom tožbe, v zvezi s katero je tožnik zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči.
očitno neutemeljena prošnja za azil - mednarodni oboroženi spopad
Za osebe, prisiljene zapustiti izvorno državo zaradi mednarodnih ali lokalnih oboroženih spopadov, je po mednarodnem pravu predvidena druga vrsta zaščite in ne zaščita v obliki azila. Čeprav bi sicer tuja agresija lahko imela za posledico preganjanje zaradi enega izmed razlogov za priznanje azila, naštetih v Ženevski konvenciji, tega v obravnavanem primeru v prošnji za azil tožnik niti ni zatrjeval, zato so bili izpolnjeni pogoji za odločanje po 2. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil.
začasna odredba - predpostavke za vložitev predloga - zahteva za odložitev izvršbe
Tožnik ne more pri sodišču zahtevati izdaje začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, če ni pred tem zahteval odložitve izvršitve izpodbijanega akta pri organu, ki je pristojen za njegovo izvršitev.
ZBPP člen 33.ZUP člen 26, 26/1-3. ZUS člen 16, 16/1.ZPP člen 18, 18/2.
brezplačna pravna pomoč - spor o pristojnosti - pristojni organ za odločanje o sporu
Na podlagi 2. odstavka 18. člena ZPP (1. odst. 16. člena ZUS) se mora sodišče, ki med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu (med dvema predstojnikoma okrožnih sodišč, ki sta se izrekla za krajevno nepristojna za odločanje o BPP), ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ (v konkretnem primeru Vlada RS - 3. točka 1. odstavka 26. člena ZUP), izreči za nepristojno in zavreči vlogo.
vrnitev v prejšnje stanje - procesna predpostavka - zamuda roka
Ni mogoče predlagati vrnitve v prejšnje stanje zato, ker tožnik ni izpolnil procesne predpostavke za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS. Pogoj za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je namreč zamuda roka, tožnik pa s tem, ko odložitve izvršitve izpodbijanega akta ni predlagal pri organu, pristojnem za izvršbo, ni zamudil nobenega roka.
Kljub temu da sta v postopku odločanja o odreditvi pripora obdolženec in njegov takratni zagovornik pritrdila stališču, da je podan priporni razlog koluzijske nevarnosti, to ni odvezalo sodišča dolžnosti, da določno navede tiste posebne okoliščine, na podlagi katerih sklepa, da je podana opravičena bojazen, da bo obdolženec oviral potek kazenskega postopka, s tem da bo vplival na priče.
Določba 2. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, ki ureja priporni razlog koluzijske nevarnosti, zahteva ugotovitev posebnih okoliščin, ki neposredno kažejo na možnost vplivanja na priče, udeležence ali prikrivalce. To pomeni, da ne zadostuje abstraktna možnost vplivanja, ki je podana vselej, kadar je treba zaslišati določene osebe.
Za odreditev pripora iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, ko gre za kazniva dejanja, s katerimi se varnost ljudi hudo ogroža, zadošča že manjša stopnja ponovitvene nevarnosti, kot pri tistih kaznivih dejanjih, s katerimi ta varnost ni v tolikšni meri ogrožena. Obdolženčevo rafalno streljanje iz neposredne bližine proti skupini ljudi pomeni hudo ogrožanje njihove varnosti.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora, o katerem odloča Vrhovno sodišče - neogibna potrebnost pripora
Določbo 2. odstavka 205. člena ZKP si je treba razlagati tako, da vrhovno sodišče o predlogu upravičenca odloči šele neposredno pred iztekom prejšnjega podaljšanja pripora.
Podaljšanje pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena v zvezi z 2. odstavkom 205. člena ZKP).
Zakon o kaznivih dejanih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-3, 3-5, 3-10, 2, 2/1, 2/2.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - vojni zločin - vohunstvo
Vsa dejanja, opredeljena v 3. členu ZKLD, je treba obravnavati skupaj z določbo 2. člena istega zakona.
Kaznivo dejanje po 5. točki 3. člena ZKLD je uresničil tisti storilec, ki je storil katero od izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja tudi proti zaveznikom Federativne ljudske republike Jugoslavije, vendar na njenem ozemlju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezaupanje v sodstvo
Tožnik izraža nezaupanje v delo sodišča, ter blati ugled vseh sodišč, delavcev v pravosodju, državnih organov in političnih strank. To pa ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, ki je stvarno pristojno za sojenje v sporih na drugem območju.
odločanje o obnovi postopka - formalni pogoj - verjetno izkazana okoliščina, na katero se predlog opira
Formalni pogoji iz 1. odstavka 256. člena ZUP/86 niso izpolnjeni, če se predlog za dovolitev obnove postopka nanaša na okoliščine, ki ne morejo pripeljati do drugačne odločitve oziroma nimajo vpliva na spremembo dejanskega stanja.
revizija postopka oddaje javnega naročila - odločitev o zahtevi za revizijo - varstvo v upravnem sporu
Odločitev o zahtevi za revizijo postopka oddaje javnega naročila po Zakonu o javnih naročilih ni upravni akt ali drug posamičen akt, s katerim se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, zato zoper ta akt ni varstva v upravnem sporu.
dohodnina - upravni spor - sporno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - sojenje na seji
Bistvena kršitev določb postopka je podana vselej, kadar je dejansko stanje v zadevi sporno, stranke predlagajo izvedbo glavne obravnave, sodišče prve stopnje pa glavne obravnave ne opravi in to vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe.