prekinitev postopka zaradi uvedenega postopka zaradi odvzema poslovne sposobnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izrek sklepa o odvzemu poslovne sposobnosti
Pritožbeno sodišče je preverilo trditve tožnika, da zoper njega postopek postavitve pod skrbništvo ni uveden, ter ugotovilo, da ne držijo. Pritožbeno sodišče je sicer res razveljavilo prvoten sklep o uvedbi postopka, a je bil ta ponovno izdan.
odločitev o stroških postopka - postopek po ZVEtL - predujem za stroške - stroški skupnih delov stavbe - stroški posla rednega upravljanja - redno upravljanje stvari - poplačilo stroškov iz rezervnega sklada - vrnitev stroškov
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da po določbi 15. člena ZVEtL-1 stroški, potrebni za izvedbo in dokončanje postopka po ZVEtL-1, so stroški rednega upravljanja stavbe, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina oziroma pripadajoče zemljišče in se lahko izplačajo iz rezervnega sklada, če je ta izoblikovan. Za stroške štejejo sodne takse, stroški zastopnika, stroški izvedenca in osebe, ki je pripravila strokovno podlago za katastrski vpis ter drugi stroški, če jih oceni sodišče kot potrebne. Če gre za več stavb, se delijo po enakih delih na vse stavbe, razen, če bi bilo to glede na očitno nesorazmerje med velikostjo stavb in potrebnimi opravili v postopku očitno neupravičeno. V tem primeru sodišče o delitvi stroškov odloči med več stavb po pravični oceni.
Po 16. členu ZVEtL-1 gre torej za skupne stroške etažnih lastnikov, ki so dolžni plačati predujem sorazmerno glede na svoj idealni delež solastnine na skupnih delih stavbe in tako se bo poračunal tudi preveč plačani predujem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00071991
ZNP-1 člen 24, 42.
sklep o začasni odredbi - odvzem mladoletnega otroka - namestitev v vzgojni zavod - razširitev stikov - zavrženje ugovora - pravni interes za vložitev pravnega sredstva - pojem smiselna uporaba določb ZPP - zavrnitev ugovora - zavrnitev dokaznega predloga - neprimeren dokaz - izkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe - stopnja verjetnosti
Po določilu 42. člena ZNP-1 se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določila ZPP, če zakon ne določa drugače. To velja tudi za določbo o nujnosti obstoja pravnega interesa za vložitev pravnega sredstva (343. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravni interes za vložitev ugovora ima udeleženec, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Te nasprotni udeleženec glede odločitve o ureditvi stikov med hčerjo in nasprotno udeleženko ni izkazal. Sodišče z odločitvijo o zavrženju ugovora v tem delu tudi ni kršilo določila 24. člena ZNP-1. Slednji namreč ne ureja vprašanja predpostavke pravnega interesa za vložitev pravnega sredstva, temveč obravnava pogoje za vložitev predloga, ki ga vloži neupravičeni predlagatelj.
DZ člen 197, 197/1. ZNP-1 člen 6, 6/2, 8, 34. ZPP člen 359.
zvišanje preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - bistveno spremenjene okoliščine - potrebe preživninskega upravičenca - pridobitne zmožnosti staršev - dokazno breme - pridobivanje dokazov po uradni dolžnosti - pritožbena novota - prepoved spremembe na slabše
Napačno je pritožbeno naziranje nasprotnega udeleženca, da bi sodišče prve stopnje moralo od predlagateljice zahtevati predložitev najemne pogodbe, da bi ugotovilo natančno višino najemnine. Kajti takšnega dokaznega predloga noben udeleženec ni podal, prav tako pa ni šlo za primer iz 6. v zvezi z 8. členom ZNP-1, v skladu s katerim lahko sodišče dokaze pridobi tudi po uradni dolžnosti, saj procesno gradivo ni dajalo podlage za sklepanje, da predlagateljičina navedba in izpovedba o višini najemnine ni resnična in bi bila lahko v škodo interesom mld. A. A.
ugotovitev očetovstva - pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - odmera nagrade za izvedensko delo - izvedba DNK analize - potrebni stroški
Pojasnilo, ki ga je za ISM podal njegov predstojnik, odklanja sleherni dvom, da je bila zaradi ugotavljanja, ali je predlagatelj biološki oče mld. B. B., potrebna DNK analiza vseh treh vzorcev (matere, otroka in domnevnega očeta); kadar se preverja očetovstvo, se s pomočjo analize nesporno materinega vzorca določi, kateri del je otrok podedoval po očetu in se tako pri primerjanju DNK domnevnega očeta pridobi boljšo natančnost.
postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - začasni skrbnik - zdravljenje v nadzorovani obravnavi - nova dejstva in novi dokazi
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v prvem odstavku 265. člena DZ ni določeno, da je treba odrasli osebi, zoper katero se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, vselej postaviti začasnega skrbnika, temveč ga sodišče postavi le po potrebi. Potreba po postavitvi začasnega skrbnika po mnenju zakonodajalca ne obstaja, če je verjetno, da je predlog za postavitev pod skrbništvo neutemeljen. Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da potreba po postavitvi začasnega skrbnika v tovrstnem postopku vedno obstaja, če sodišče tekom postopka oceni, da bi lahko bil predlog utemeljen.
Za postavitev začasnega skrbnika zadošča, da so navedene okoliščine ugotovljene s stopnje verjetnosti, in sicer zadošča, da obstaja močna domneva, da oseba ni sposobna skrbeti za svoje pravice.
enostranski umik predloga - nepravdni postopek - nasprotni udeleženci
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu napačno sklicuje na določbo 188. člena ZPP o umiku tožbe, saj za umik predloga v nepravdnem postopku veljajo določbe 25. člena ZNP-1. Le-ta določa, da lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Za tak umik ni potrebno soglasje nasprotnega udeleženca.
ZPP člen 365-2, 366. ZNP-1 člen 40, 40/1, 40/5, 40/6, 42, 179.
dovolitev nujne poti - priključitev na komunalno omrežje - priključitev na kanalizacijsko omrežje - stroški postopka - postopek za dovolitev nujne poti - nujna pot - določitev nujne poti - priklop na javno kanalizacijsko omrežje
Neutemeljene so pritožbene navedbe predlagateljev, da je sodišče prve stopnje odmerjene priglašene stroške nasprotnih udeležencev nepravilno naložilo predlagateljema, ker je bil postopek dejansko nepotreben. Po 179. členu ZNP-1 stroške postopka za določitev nujne poti namreč krije predlagatelj. Sodišče prve stopnje je predlogu predlagateljev ugodilo in dovolilo nujno komunalno pot preko nepremičnin nasprotnih udeležencev v korist njunih nepremičnin za potrebe priklopa kanalizacije na kanalizacijsko omrežje (določbe 88. do 91. člena SPZ in 175. do 178. člena ZNP-1), zato ne držijo pritožbene navedbe, da postopek dejansko ni bil potreben oziroma predstavlja nagajanje nasprotnih udeležencev predlagateljema. Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo po izvedenem dokaznem postopku - sprejelo je izvedensko mnenje sodnega izvedenca za gradbeništvo in njegovo pisno dopolnitev, opravilo dva naroka pri sodišču (21. 9. 2022 in 3. 7. 2023) in narok ter ogled na kraju samem 20. 10. 2022 in zaslišalo četrtega nasprotnega udeleženca. Stroški izdelave izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve, ogleda na kraju samem in narokov za glavno obravnavo so bili glede na navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča potrebni stroški. Same odmere stroškov pa predlagatelja konkretno niti ne izpodbijata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00072186
DZ člen 7, 141, 141/5. ZNP-1 člen 6, 6/2, 34, 42.
sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - največja korist otroka - pritožbene novote v nepravdnem postopku - sprememba višine preživnine
Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje po sodni praksi pri določanju stikov upoštevati, da si morata starša bremena voženj zaradi izvajanja stikov porazdeliti približno enakomerno, nimajo podlage v zgoraj citiranih določbah 141. člena DZ in v 7. členu DZ. Sodišče prve stopnje je tako povsem pravilno upoštevalo celoto ugotovljenih dejanskih okoliščin o načinu izvrševanja starševske skrbi na strani obeh udeležencev (in porazdelitev bremen med njima pri tem), zlasti pa okoliščine na strani mld. A. A. (posebne potrebe, izdelava šolskih nalog).
določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze
Drugi odstavek 110. člena SZ-1 določa, da če se prejšnja zakonca ne moreta sporazumeti o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, odloči o sporu na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem postopku, pri tem pa upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo, ter druge okoliščine primera.
spor iz družinskih razmerij - spor o varstvu in vzgoji otrok in stikih z otrokom - omejitev starševske skrbi - izvajanje starševske skrbi - skupno starševstvo - največja korist otroka - določitev stikov - preiskava - ogroženost otroka - zloraba psihoaktivnih snovi - varovanje mladoletnega otroka - konfliktnost med starši - zmožnost preživninskega zavezanca
Utemeljena je graja, da kontrolne preiskave na pol leta niso zadosten ukrep, ker bi med preiskavama poteklo toliko časa, da zaužitje oziroma stik s prepovedanimi substancami ne bi bil več zaznaven. Uživanje drog se namreč lahko ugotovi le za približno tri mesece nazaj. Zato mora predlagatelj kontrolne preglede opraviti na vsake štiri mesece.
Pretirana navezanost na enega starša vsaj v primeru, ko imata oba dobre in primerljive možnosti skrbeti zanj in ga vzgajati, ni koristna za otrokov skladen razvoj. Starša sta enakovredna, za oba je sodišče ugotovilo, da si prizadevata za koristi otroka, zato ni razloga, da bi le eden od njiju odločal, kdaj gre lahko otrok k drugemu staršu.
Konflikten odnos med staršema ni ovira za skupno izvajanje starševske skrbi. Otroka se ne sme zaradi konfliktih odnosov med staršema prikrajšati za preživljanje časa z enim staršem.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - podaljšanje ukrepa - načelo izbire milejšega ukrepa - nadzorovana obravnava
Izvedenka psihiatrinja A. A. je v mnenju, ki je povzeto v omenjenem sklepu sodišča, zaključila, da potrebuje udeleženec zdravljenje z zdravili na varovanem oddelku za obdobje enega meseca, da zaradi akutnega psihotičnega doživljanja in nekritičnosti druge oblike zdravljenja niso mogoče in da predvideva, da se bo v obdobju enega meseca udeleženčevo stanje toliko izboljšalo, da bo lahko nadaljeval z zdravljenjem na odprtem oddelku.
V tem postopku je prvostopenjsko sodišče s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke dr. B. B. ugotovilo, da se predvidevanje omenjene izvedenke ni uresničilo, da ima udeleženec kljub dosedanjemu zdravljenju še vedno popolno zabrisano realitetno kontrolo, da ob še vedno prisotnih psihotičnih doživljanjih obstaja ob odpustu iz psihiatrične bolnišnice nenehna nevarnost heteroagresivnih dejanj, ogrožanja drugih oseb in povzročitve hude premoženjske škode in da navedenih ogrožanj ni mogoče izključiti z drugimi oblikami zdravljenja. Vsi pogoji za zadržanje oziroma za nujno potrebno nadaljevanje zdravljenja udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom še vedno obstoje, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno ugodilo predlogu za podaljšanje zadržanja, v skladu z mnenjem omenjenega izvedenca psihiatra.
Evidentiranje stavbe in njenih posameznih delov v prostorske evidence je, kot to določa člen 1 ZVEtL-1, pod pogoji iz citiranega člena in nadaljnjih, namenjeno uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin, pri čemer je namen ZKN3 (med drugim) v zagotovitvi pravilnih in popolnih podatkov o nepremičninah, ki izkazujejo dejansko stanje v prostoru. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je prvostopno sodišče odločitev o vpisljivosti izdanega elaborata kot strokovne podlage temeljilo na dejanskem stanju, kot ga je v izdanem elaboratu ugotovil strokovnjak geodetske stroke, ki mu je sodišče v celoti sledilo, glede na zaključek v sklepu, da elaborat povzema dejansko stanje nepremičnine v naravi.
stroški izvedenca - odmera stroškov - sklep o popravi - nerelevantne pritožbene navedbe - neupoštevne navedbe - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje
Za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje o popravi niso pravno relevantne pritožbene navedbe predlagateljev, s katerimi izražata nestrinjanje z izdelanim izvedenskih mnenjem. Predmet pritožbenega preizkusa je namreč sklep sodišča prve stopnje o popravi sklepa o odmeri stroškov izvedencu z dne 1. 8. 2023. Tega pa predlagatelja konkretizirano niti ne izpodbijata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00075391
ZNP-1 člen 42, 108. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. DZ člen 159.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - postopek za izdajo začasne odredbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - opustitev vročitve - pravica stranke do izjave - odvzeta možnost obravnavanja
Res ima mnenje CSD v postopkih, v katerih gre za varstvo koristi otrok, posebno težo; navedbe CSD v mnenju in drugih pisanjih se tako štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Vendar navedeno ne odvezuje sodišča, da strankam omogoči seznanitev s takim mnenjem in jima da možnost, da se o njem izjavita.
DZ člen 239, 239/2, 239/3, 240, 241, 242, 242/1, 243, 243/2, 243/3, 262, 262/1. ZPP člen 254, 254/2.
skrbništvo nad odraslo osebo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Predlagateljica potrebuje skrbništvo CSD, saj kot je bilo ugotovljeno ni samostojna pri opravljanju posameznih opravil, razen tistih, za katere ji skrbništvo ni postavljeno. Zgolj ugotovitve izvedenca, da je predlagateljica urejena, vljudna in prijazna, da vzpostavlja očesni stik in da ima miselni tok urejen ter je vsestransko orientirana in normalno inteligentna, še ne zadoščajo za odpravo skrbništva, saj kot je bilo pojasnjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00075774
DZ člen 7, 135, 138, 139. OZ člen 299, 378. ZNP-1 člen 101. ZPP člen 165, 165/2, 347, 347/3, 347/3-1.
postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - zmotna uporaba materialnega prava - stalno prebivališče otroka - stiki med otrokom in staršema - način izvrševanja stikov - neosebni stik - telefonski stiki z otrokom - postopno povečevanje obsega stikov - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša - kritje stroškov v zvezi z izvrševanjem stikov - čustvena navezanost - konfliktnost med starši - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - določitev preživnine za mladoletnega otroka - preživninska zmožnost staršev - delo s krajšim delovnim časom - porazdelitev stroškov preživljanja med staršema - opredeljenost zapadle preživninske obveznosti - načelo otrokove koristi - stroški postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - glavna obravnava v pritožbenem postopku - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Primarna navezanost majhnega otroka na enega od staršev zato v primeru, ko imata starša primerljive starševske kapacitete in dejanske možnosti skrbi za otroka, ni razlog za zaupanja otroka v varstvo in vzgojo le staršu, na katerega je otrok bolj navezan.
Tudi konflikt med staršema ni ovira za skupno izvajanje starševske skrbi. Konflikti med staršema namreč vplivajo na otroke neodvisno od tega, ali starša živita skupaj ali ločeno, zato ni v korist otroku, da se ga zaradi konfliktnih odnosov med staršema prikrajša za stike z enim staršem. Omejevanje stikov otroka z enim staršem lahko vodi v odtujenost med njima, to pa škoduje razvoju otroka.
Delo s krajšim delovnim časom je sicer res pravica staršev predšolskih otrok, a jih ne odvezuje dolžnosti preživljati otroka po svojih najboljših zmožnostih.
Prepis zvočnega posnetka ni zapis povzetkov na naroku povedanega, pač pa gre za dobesedni prepis povedanega. Ugovora zato ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na (ne)smiselnost zapisanega. Prepiše se, kar je bilo izrečeno, torej tudi nesmiselne izjave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00073357
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 160, 161, 162, 162/1, 186. ZNP-1 člen 5, 5/2. URS člen 22.
regulacijska začasna odredba - vzgoja in varstvo otrok - ogroženost otroka - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - dokazni standard verjetnosti - materialne zmožnosti staršev
Vendar v predmetni zadevi ne gre za izdajo končne meritorne odločitve, temveč za izdajo začasne odredbe, pri začasnih odredbah pa veljajo posebnosti glede zagotavljanja kontradiktornosti. Tako je sodna praksa Vrhovnega sodišča že zavzela stališče, da je s tem, ko prvostopenjsko sodišče tožniku pošlje v vednost odgovor toženke (na predlog za izdajo začasne odredbe) skupaj s sklepom (s katerim je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe), zagotovljena tista stopnja kontradiktornosti, ki je potrebna v postopku za izdajo začasne odredbe.
zapuščinska zadeva - napotitev na pravdo - sodni register - javna knjiga - vrnitev darila v zapuščino - napotitveni sklep
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je sodni register javna knjiga in je zato po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga oziroma sodni register družbe. Na sodedinji pa je, da v pravdnem postopku dokaže v kakšen namen je denarne zneske s strani pokojnika prejela oziroma, da prejeta denarna sredstva ne predstavljajo daril zapustnika. Tožbeni zahtevek tako lahko postavijo ne glede na to kako se glasi napotitveni sklep, torej tudi o spornih dejstvih, ki v njem niso bila zajeta (nakup stanovanja, plačilo potovanj, zneski iz pokojnikovega seznama, itd.), s tem pa očitana kršitev ni podana.
ZPP člen 7, 107, 212, 226, 226/1. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 1, 9, 9/2-f. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 7, 8. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. ZNP-1 člen 42. ZVEtL-1 člen 3. ZDen člen 18, 25.
varstvo osebnih podatkov - osebni podatki - identifikacijski podatek - pravica do varstva osebnih podatkov - pravica do seznanitve z osebnimi podatki - obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju - razkritje osebnih podatkov - zloraba osebnih podatkov - varstvo pravic zasebnosti - kršitev pravice do zasebnosti - informacijska zasebnost - komunikacijska zasebnost - človekove pravice in temeljne svoboščine - seznanitev z nezakonito pridobljenimi dokazi - zbiranje procesnega gradiva - brez privolitve osebe - dopustnost uporabe - sklenjena izvensodna poravnava - sestavni del notarskega zapisa - zaupnost razmerja med pogodbenikoma - načelo zaupnosti - višina odškodnine - škoda na osebnem premoženju - izključitev javnosti - predložitev listine v izvirniku - poziv k predložitvi listine - pravica do sodnega varstva - pravica do dostopa do sodišča - pravica do izvedbe dokaza - celovita in prosta presoja dokazov - odločilni razlogi - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - dokazna vrednost priče - izvedensko mnenje - urbanizem - ugotovitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k več stavbam - dejanska raba objekta - dejanska raba zemljišč - povezanost objekta z zemljiščem - začasni in pomožni objekti - namembnost vrnjenih nepremičnin - sprememba namembnosti rabe - uporaba dela zemljišča - začasnost - pogodbena odpoved - opustitev rabe
Splošna uredba določa pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in pravila o prostem pretoku osebnih podatkov ter varuje temeljne pravice in svoboščine posameznikov, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov (1. člen Splošne uredbe). Ukvarja se torej z varstvom informacijske in deloma lokacijske zasebnosti, pri čemer ureja varstvo tistih podatkov, s katerimi je posameznike mogoče identificirati. V civilnem sodnem postopku se osebni podatki udeležencev, tako strank kot tudi tretjih, neizogibno obdelujejo, tudi s pridobitvijo dokumenta ali vnosom podatka v zapisnik. Podlago za zakonitost obdelovanja po Splošni uredbi predstavlja določilo 9. f člena, ki določa, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če je potrebna za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov ali kadar koli sodišča izvajajo svojo pristojnost. Čeprav se določba nanaša na posebne kategorije osebnih podatkov (občutljive podatke), velja tudi za ostale osebne podatke. Tudi če je prvotni upravljavec podatke pridobil nezakonito, je obdelava teh podatkov v sodnem postopku dopustna, saj zanjo ob Splošni uredbi obstoji zakonska podlaga v določilu 7., 212. in prvega odstavka 226. člena ZPP. Nelogično bi bilo, da bi predložitev z nezakonitostjo obremenjenih osebnih podatkov s strani stranke šteli za nezakonito, na drugi strani pa bi se sodišče in s tem posredno stranke lahko z istimi osebnimi podatki zakonito seznanili, ker bi jih sodišče lahko samo neposredno pridobilo.
Poleg zakonitosti obdelave pritožnik izpostavlja tudi vprašanje dopustnosti procesne uporabe osebnih podatkov nezakonitega izvora. Odgovor na to vprašanje je odvisen od vrste nezakonitosti, torej ali se ta nanaša zgolj na kršitev s področja varstva osebnih podatkov, ali pa so bili dokazi pridobljeni nezakonito zaradi zvijače, kršitve pravice do splošne zasebnosti ali kršitve komunikacijske zasebnosti. Da gre za vsebinsko ločeni področji varstva, izhaja tudi iz Listine, ki pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, stanovanja in komunikacij obravnava v 7. členu, pravico do varstva osebnih podatkov pa v 8. členu. Pri tem iz določbe jasno izhaja, da to varstvo ni absolutno, temveč se podatki lahko obdelujejo brez privolitve prizadete osebe, če za to obstoji legitimna podlaga, določena z zakonom, to pa so v konkretnem primeru že navedene določbe o zbiranju in predložitvi procesnega gradiva.
V primeru razkritja notarsko sklenjenega dogovora o ureditvi medsebojnih razmerij med pravnimi predniki udeležencev postopka, tudi če gre za fizično osebo, ni mogoče govoriti o kršitvi pravice do zasebnosti.
Vprašanje obstoja pripadajočega zemljišča je tesno povezano s strokovnimi ugotovitvami izvedeniškega mnenja glede ugotovitve zgodovinske rabe zemljišča in njegovega položaja v prostorskih aktih, pravni zaključek pa je predmet sodne presoje.