začasna sodna poravnava - ureditev stikov otroka s staršem - odklanjanje stikov s strani otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - pogoj za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - odtujevanje otroka - uživanje alkohola - presoja alkoholiziranosti - izvedensko mnenje - sodelovanje v postopku - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da so bili stiki pod nadzorom potrebni, ker sta bili dekleti v veliki stiski in sta (ter bosta še) potrebovali čas, da si povrneta zaupanje v očeta in se v odnosu z njim počutita varno.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - izjemen ukrep - hujše ogrožanje lastnega zdravja - duševna motnja
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da gre pri zadržanemu za pravo in hudo duševno bolezen, ki je nezdravljena in do katere nima zadostnega uvida in upoštevaje heteroanamnestične podatke, da so poleg blodenj pri njem prisotne tudi zaznavne motnje, glasovi, olfaktorne halucinacije, ki jih blodnjavo interpretira, ni dvoma, da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima zadržani hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
DZ člen 7, 7/3, 138, 138/4, 143, 189. ZNP-1 člen 96, 96/1, 101.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev preživnine za otroka - preživninsko breme pravdnih strank - spremenjene okoliščine - načelo otrokove koristi - koristi otroka kot pravni standard - mnenje otroka - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku - izvedba dokaza z izvedencem
CSD je sodišču sporočil, da mnenja mld. A. A., roj. 2015, ni pridobil, saj glede na svojo starost ni bila sposobna razumeti pomena postopka in posledic odločitve. Nedvomno enak zaključek velja tudi za čas sprejema odločitve prvostopenjskega sodišča. Prvostopenjsko sodišče je pravilno poudarilo, da sta podrobno mnenje o tem, kako deklica doživlja vsakega od staršev in kakšen je njen odnos z vsakim od njiju, posredovali sodni izvedenki, kvalificirani strokovnjakinji, ki sta na podlagi objektivnih pokazateljev ugotovili, kako deklica doživlja vsakega od staršev in kakšen je njen resnični odnos z vsakim od njiju. Splošno znano namreč je, da je zgolj otrokova izjava oziroma mnenje podana v odvisnosti od (največkrat trenutnih) subjektivnih okoliščin in da ne odraža vsakič največje otrokove koristi.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - nadzorovana obravnava v domačem okolju
Tudi po oceni sodišča druge stopnje je izvedensko mnenje skladno, strokovno in v ničemer nasprotujoče, pri čemer ne more biti odločilno mnenje izvedenca, ki ga je v tem postopku že podal v zvezi z zdravljenjem nasprotne udeleženke v enoti pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, saj je v njem upošteval takratno zdravstveno stanje nasprotne udeleženke.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - narava začasnosti - načelo sorazmernosti - nedotakljivosti človekovega življenja - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Ko je treba osebo namestiti v varovani oddelek SVZ, je zaradi njihove prezasedenosti ustavno vzdržna začasna rešitev, da oseba, ki je v psihiatrični bolnišnici, do zagotovitve ustreznejše rešitve ostane tam, čeprav akutnega zdravljenja več ne potrebuje. Pritožnica sicer upravičeno izpostavlja prakso ESČP, na katero se sklicuje v pritožbi, vendar pri tem pozablja, da gre v obravnavanem primeru zgolj za začasno rešitev, saj je sodišče odrejeni ukrep omejilo z datumom 2. 3. 2024. Nasprotna udeleženka tako ostaja v varstvu pri pritožnici le za omejeno časovno obdobje. Razlog je potreba po stalni oskrbi in varstvu, ki ju zanjo ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. Dejstvo, da pritožničina dejavnost ni namenjena varstvu in oskrbi takšnih oseb, ne more pretehtati nad potrebami nasprotne udeleženke v konkretnem primeru. Na prvem mestu je namreč varstvo življenja posameznika, ki je eno samo in nedotakljivo. V pritožbi ponujena namestitev nasprotne udeleženke v zavodu za prestajanje kazni zapora je očitno neprimerna, ker bi nesorazmerno posegla v ustavne pravice nasprotne udeleženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00065676
ZVEtL-1 člen 18, 19, 19/1, 23, 23/4, 29, 29/1. ZPP člen 72, 72/1, 72/3.
razpravljajoči sodnik - dodelitev zadeve novemu sodniku - sodba presenečenja za stranke - načelo odprtega sojenja - zakonska domneva - odločanje na podlagi verjetnosti - domneva o skupnih delih stavbe - neobvezen narok - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - postopek po ZVEtL - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - narok v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pravica do izjave
Ko je nova sodnica prevzela zadevo, ni obvestila strank o tem in jim tako ni dala možnosti, da bi v primeru, da bi bili podani razlogi za izločitev, predlagali njeno izločitev. Zato, ker niso vedeli, kdo je razpravljajoča sodnica, te možnosti niso imeli v roku, ki ga sicer določa drugi odstavek 72. člena ZPP. Nobeno vabilo, obvestilo ali kakšno drugo pisanje sodišča, kjer bi bila podpisana sodnica, ni bilo strankam vročeno pred izdajo odločbe. Tako so stranke šele iz odločbe lahko izvedele, kdo je razpravljajoča sodnica.
Pritožbeno sodišče se sicer strinja s sodiščem prve stopnje, da je treba uporabiti pravila in odločati na podlagi pravil in domneve, ki jih določa ZVEtL-1. Pravilno je tudi, da je pridobitelj posameznega dela stavbe oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe in da pri tem upoštevamo tudi listino o pravnem poslu. Pravilno je tudi, da obstoji domneva o skupnih delih stavbe (člen 23) in da sodišče lahko odloči na podlagi verjetnosti, ko bi moralo stranke napotiti na pravdo in prekiniti glede rešitve predhodnega vprašanja nepravdni postopek. Vendar citirani členi ne pomenijo, da sodišče v situaciji, kot je v tej zadevi, lahko odloči na podlagi treh pogodb, ne da bi z izvedbo predlaganih dokazov dalo stranki možnost, da dokaže svojo trditev.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za prenehanje skrbništva - poslovna sposobnost - izvedensko mnenje - pripombe k izvedenskemu mnenju - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zaslišanje izvedenca - zahteva za mnenje drugega izvedenca - predložitev listine
Poslovna sposobnost je bila predlagatelju odvzeta pravnomočno, zato ni mogoče razpravljati o tem, ali je bilo predlagateljevo zdravstveno stanje ob odvzemu takšno, da je bil odvzem potreben ali ne.
Pavšalno nasprotovanje izvedeniškemu mnenju stranki ne daje pravice zahtevati, da se v postopek pritegne drugega izvedenca.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2. ZVEtL-1 člen 43, 43/1.
zavrženje predloga za obnovo postopka - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - nov dokaz - izvedensko mnenje iz drugega postopka - obnovitveni razlog - pravnomočno končan postopek - povezanost stavbe in zemljišča
Izvedensko mnenje, ki je bilo izdelano po pravnomočnosti končnega sklepa (po 24. 1. 2017), ne more predstavljati obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP, ker mora nov dokaz obstajati že v času glavnega postopka, le da stranka zanj ni vedela. Po presoji pritožbenega sodišča je v okoliščinah tega primera stališče sodišča prve stopnje pravilno.
Funkcionalna povezanost zemljišča s stavbo ni dejstvo, ampak gre za zaključek oziroma pravno oceno. Predlagatelji želijo s predlagano obnovo postopka doseči revizijo dokaznega postopka z izvedencem.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - stopnja zanesljivosti kot dokazni standard - povzročanje materialne škode - pomanjkljiva obrazložitev - manjkajoči razlogi - sklep se ne da preizkusiti
39. člen ZDZdr kot pogoj za prisilno hospitalizacijo zahteva, da si oseba povzroča hudo premoženjsko škodo. Vsakršna premoženjska škoda še ne zadošča. Huda premoženjska škoda je pravni standard, ki ga mora sodišče v vsakem konkretnem primeru napolniti z vsebino. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj meni, da je posodba zneska, ki je nekoliko višji od dveh mesečnih plač nasprotne udeleženke, huda premoženjska škoda.
pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna motnja - nasilno obnašanje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - omejitev svobode
Da se nasprotni udeleženec dejanj spominja in jih obžaluje, v izkazanih okoliščinah primera na pravilnost presoje ne vpliva. Dejstvo je, da je bil do drugih agresiven že večkrat. Zakaj je prišlo do tako močnega stresa, da je odreagiral agresivno (bolezen mame in očeta, razhod z dekletom, ipd.), ne jemlje pomena dejstvu, da odreagira tako, da ogroža druge.
Točna diagnoza niti ni bistvena za presojo. Odločilno je, da ima po ugotovitvah izvedenca nasprotni udeleženec zaradi neke duševne motnje, hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066606
ZPP člen 76, 76/3, 202. SPZ člen 67, 67/8, 68, 105, 105/4, 117, 118. SZ-1 člen 25, 25/1, 25a, 25a/1, 25a/1-13, 30, 48, 48/2.
sposobnost biti stranka - priznanje lastnosti stranke v postopku - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka - skupnost etažnih lastnikov - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - ugotovitev solastninske pravice - lastninska pravica na skupnih delih - sosporniška intervencija - dopustitev intervencije - splošni skupni del - razpolaganje s skupnim delom stavbe - posel rednega upravljanja - dostop do sodnega varstva
Namen dopolnjene zakonske ureditve (13. točka prvega odstavka 25.a člena SZ-1) je v določitvi zakonskega okvira, v katerem bo skupnost oseb, ki jih povezuje (le) lastništvo etažnih enot v isti zgradbi in ki so zaradi tega neogibno soodvisne pri izvrševanju solastninskih upravičenj glede skupnih delov zgradbe, lahko dejansko delovala in bila sposobna urejati skupne zadeve. Med njimi so tudi take, ki terjajo izvedbo sodnih (in drugih) postopkov.
Priznanje sposobnosti biti stranka skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov je ustrezen način za izvršitev sklepa etažnih lastnikov o uveljavitvi sodnega varstva v obravnavani zadevi. Skupnost ima lastnosti, ki jo približujejo pravnim osebam in ki so po stališču teorije pomembne za presojo, ali naj se ji podeli sposobnost biti stranka. Je trajna (dokler obstaja stavba z več etažnimi lastniki); ima svoje organe in predviden postopek sprejemanja odločitev; zastopnik je vezan na navodila, sprejeta po tako predvidenem postopku; stroškovno breme je razporejeno med vse, ki imajo potencialno korist od sodne odločbe, toženec pa ima razumne možnosti za izterjavo morebitne stroškovne terjatve iz takega spora.
URS člen 19, 19/2, 22, 45, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 46, 46/2, 47, 47/3, 53.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - prisilno pridržanje na zdravljenju - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - poseg v ustavne pravice posameznika - test sorazmernosti - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje zdravja in premoženja - blodnjavost - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - postavitev drugega izvedenca - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi sebi bodisi drugim, pa tudi, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
Sodišče prve stopnje je natančno obrazložilo obstoj vseh treh pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr in dodatnega pogoja iz 53. člena ZDZdr.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00066212
SPZ člen 70, 70/6. ZNP člen 35, 35/3, 126. ZST-1 tarifna številka 9611.
delitev stvari v solastnini - stroški postopka - delitev solastnih nepremičnin - delitev stroškov - višina sodne takse
Pritožbeno sodišče v tej zvezi ugotavlja, da je bil predmetni postopek izveden tudi v interesu nasprotnih udeležencev, saj je bila z izpodbijanim sklepom v soglasju z nasprotnimi udeleženci opravljena delitev solastninske skupnosti, v okviru katere so se na enih nepremičninah njihovi solastni deleži povečali, glede drugih, ki so bile dodeljene v izključno last predlagatelju, pa je bilo (v skladu s šestim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika) predlagatelju naloženo plačati nasprotnim udeležencem vrednost solastnih deležev. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v skladu s 126. členom ZNP pravilno odločilo, da vsak udeleženec postopka nosi skupne stroške v sorazmerju z velikostjo svojega solastnega deleža.
ZNP-1 člen 9, 9/1, 9/2, 42, 155, 155/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
predlog za delitev skupnega premoženja - postopek za delitev skupnega premoženja - sklep o prekinitvi postopka - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - sklep se ne da preizkusiti - manjkajoči razlogi - manj verjetna pravica - kdo mora biti napoten na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna - obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti sklepa - pravica do pritožbe
Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne omogoča preizkusa, saj izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj je na pravdo napotena nasprotna udeleženka. Ker dialog in polemika s takim sklepom nista mogoča, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 43. ZNP-1 člen 5, 5/1, 42. ZPP člen 270, 270/3, 300, 300/1, 363, 363/1.
pripadajoče zemljišče - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pravica do izjave - pravočasno grajanje procesnih kršitev - razdružitev postopka - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva
Od vsakega posameznega primera je odvisno, na podlagi katerih kriterijev bo sodišče ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča (ob samostojni uporabi kateregakoli kriterija ali v kombinaciji z drugimi kriteriji). V obravnavanem primeru je sodišče navedena pravna izhodišča v celoti pravilno upoštevalo in se oprlo zlasti na kriterije iz 1. in 3. alineje prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.
Pravica do izjave je izbirna pravica udeleženca. Njemu je prepuščena odločitev, ali in v kolikšni meri jo bo izkoristil. S pravilno in pravočasno vročenim vabilom za narok na kraju samem, na katerem so se izvajali dokazi, je sodišče pritožniku zagotovilo možnost, da sodeluje pri izvajanju dokazov in na ta način uresniči pravico do izjave.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - zmožnost presoje realnosti - duševna motnja - blodnjavost - obstoj milejšega ukrepa
Pritožbeno sodišče se ne strinja s trditvijo pritožnice, da ni podan razlog ogroženosti zdravja in premoženja. Sodišče prve stopnje se je oprlo na izvedeniško mnenje, kjer je bilo ugotovljeno, da je hudo motena presoja realnosti in da ne more obvladovati svojega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00065784
ZS člen 99, 99/II-3. ZIZ člen 266, 266/1, 266/2. ZNP člen 10, 10/2, 93, 93/1, 93/2.
spor o pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - ugotovitev očetovstva - zavarovanje bodoče terjatve - sodna pristojnost za izvršbo
Postopek za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva glede na citirane določbe ZNP-1 torej ni eden izmed postopkov za varstvo koristi otroka, opredeljenih v 93. člen ZNP-1,1 ampak je urejen v 6. oddelku X. poglavja Postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij (88. - 92. člen ZNP-1). To pa pomeni, da je v zvezi z njim treba uporabiti prvi odstavek 266. člena ZIZ in ne drugi odstavek 266. člena ZIZ. Glede na modificiran predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je upnica predlagala izdajo začasne odredbe zaradi ugotovitve, da je pokojnik njen oče, saj ji v tem primeru pripada zakonska dedna pravica, je za odločanje o utemeljenosti njenega predloga (če/ko bo upnica vložila predlog za ugotovitev očetovstva) res pristojno okrožno sodišče (drugi odstavek 10. člena ZNP-12). Vendar pa je oziroma bi bilo za odločanje o izvršbi in zavarovanju tega predloga pristojno okrajno sodišče (zgoraj citirana 3. točka II. odstavka 99. člena ZS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065449
ZNP-1 člen 6, 6/2, 21, 22, 70, 70/2. ZPP člen 97, 97/3. DZ člen 262.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pooblastilo za zastopanje - dvom v pristnost pooblastila - overitev podpisa - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - pravni interes prizadete stranke - udeleženci nepravdnega postopka - materialni udeleženci - raziskovalna dolžnost - varstvo ranljivih skupin - zdravstvene težave - skrbništvo - odvzem poslovne sposobnosti - sposobnost oblikovanja svobodne volje - demenca - zaslišanje na naroku - izvedensko mnenje
Sodišče mora v okviru raziskovalne dolžnosti in dolžnosti zavarovanja interesov nemočne osebe slišati tudi osebe, ki se potegujejo za skrbništvo (četudi nimajo tovrstnega zahtevka oziroma pravice to zahtevati), predvsem bližnje sorodnike.
Če sodišče dvomi o pristnosti pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj se predloži overjeno pooblastilo. Obravnavani primer je tipična situacija, ko je pooblastilo dvomljivo.
Sodišče je ravnalo prav, ko je nasprotno udeleženko zaslišalo na naroku, kjer se je prepričalo, da nasprotna udeleženka nima celovitega uvida v dogajanje okoli sebe.