postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševne motnje - hujše ogrožanje lastnega zdravja - druge oblike zdravljenja - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov
Podani so vsi pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez privolitve.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - vpliv psihoaktivnih substanc - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izvedensko mnenje - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - obrazloženost sklepa sodišča prve stopnje - načelo izbire milejšega ukrepa - odpust z zdravljenja
Glede na ugotovitve izvedenke ob razgovoru z udeležencem, ko je ugotovila, da je nanašalen do matere in da pod vplivom bolezenskih simptomov, poleg svojega, hudo ogroža tudi zdravje drugih, zlasti svojcev, je izrek ukrepa utemeljen tudi iz tega razloga.
paranoidna shizofrenija - duševna motnja - nadzorovana obravnava - sprejem osebe na zdravljenje - rok šest mesecev
Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da so v celoti izpolnjeni pogoji za šestmesečno izvajanje nadzorovane obravnave pri nasprotni udeleženki, v skladu z drugim odstavkom 80. člena ZDZdr, saj gre pri nasprotni udeleženki za hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, paranoidno shizofrenijo.
SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5. ZNP člen 19, 20, 123, 123/2. ZNP-1 člen 156, 216.
delitev solastnine - civilna delitev stanovanja - postopek prodaje - izvršba na solastniški delež na nepremičnini - udeleženci postopka - prijava udeležbe v postopku - pritožbeni postopek
Določilo 20. člena ZNP določa, da tisti, ki misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo za opravo procesnih dejanj, za katera izkaže pravni interes. Ves čas postopka pomeni, da je prijava udeležba možna tudi v pritožbenem postopku. Zgolj dejstvo, da je pritožnik kupil solastniški delež na dražbi, ni razlog za zadržanje izvršitve prisilne prodaje njegovega deleža. Na predmetni nepremičnini se z vidika lastniške strukture ni s prodajo enega od solastniških deležev na javni dražbi v izvršilnem postopku nič spremenilo.
ZSICT člen 45, 45/2, 45/4.. ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 47a.
Izvedenec za deficitarno področje - povečanje nagrade - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - znižanje plačila
Nima prav pritožba, da izvedenka ni upravičena do dodatka iz 47.a člena Pravilnika, ki določa, da se izvedencem, ki se jih imenuje za deficitarno področje, njihova nagrada lahko poveča za 50 %.
V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZSICT se sodnemu izvedencu, ki mnenja ne izdela v roku, ki mu ga je določilo sodišče, znesek plačila zniža za 1 % za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 %.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 71.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poseg v ustavne pravice posameznika - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - odklanjanje zdravljenja (terapije) - odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka
Oseba bi brez ustreznega zdravljenja in brez potrebnih zdravil še naprej hudo ogrožala svoje zdravje in življenje, pa tudi zdravje in življenje drugih. Milejše oblike zdravljenja zaradi nekritičnosti osebe do potrebe po jemanju zdravil in ambulantnih pregledih v tem trenutku niso možne.
V primeru izboljšanja zdravstvenega stanja in če niso več podani pogoji za zadržanje, se lahko osebo v skladu z določbo 71. člena ZDZdr še pred potekom roka iz sklepa o zadržanju na zdravljenju odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.
ZPP člen 12. ZNP-1 člen 42, 167. ZKN člen 110. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (2022) člen 32.
nepravdni postopek ureditve meje - načelo pomoči prava neuki stranki - pravica do izjave stranke - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - zaslišanje izvedenca - kriteriji za ureditev meje - kriterij močnejše pravice - stanje katastra - javno dobro - splošna raba poti - potek meje - nestrinjanje s potekom meje
Določba 12. člena ZPP sodišču nalaga, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori, katera procesna dejanja lahko opravi. Kršitev citirane določbe predstavlja relativno bistveno kršitev postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), pri kateri mora pritožbeno sodišče ugotavljati, ali je vplivala oziroma mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodne odločbe. Ker pritožba ne vsebuje obrazloženih pripomb, o katerih bi bilo izvedenca sploh mogoče zaslišati, bi bila pritožbena obravnava nesmiselna in le sama sebi v namen. Če bi pritožbeno sodišče pritožniku dovolilo, da na pritožbeni obravnavi poda pripombe, ki jih v pritožbi ni podal (pa bi jih lahko), bi mu omogočilo razširitev pritožbenih navedb po poteku pritožbenega roka. Zgolj pritožnikovo nestrinjanje z izvedenčevimi zaključki pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno zaslišati izvedenca. Pritožnik se je imel najkasneje v pritožbi možnost izjaviti o izvedenskemu mnenju in izkazati, da je kršitev 12. člena ZPP vplivala na pravilnost sodne odločbe, vendar pa slednjega ni zmogel. Sicer pa pritožnik (ki je na naroku in v postopku nasploh aktivno sodeloval) niti ne zatrjuje, da procesnih pravic ni uporabljal zaradi nevednosti, temveč le to, da ga sodišče o njih ni poučilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00071025
ZZK-1 člen 5, 79. ZPP člen 191, 191/2, 339, 339/2, 339/2-15. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3.
nepravdni postopek - postopek določitve nujne poti - predlog za določitev nujne poti - tožba za ugotovitev služnosti - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba spora v zemljiški knjigi - pogoji za zaznambo spora - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - sosporniki
Zmotno je stališče v izpodbijanem sklepu, da v postopku za določitev nujne poti ni možna izdaja začasne odredbe, s katero bi se začasno uredilo razmerje med udeleženci postopka. Argument, da ZNP-1 v zvezi s tem postopkom take možnosti izrecno ne določa, ne izključuje uporabe ZIZ. Drugi argument, ki ga podaja sodišče in se nanaša na spornost terjatve in obravnavanje spornih terjatev v pravdnem postopku, pa ni razumljiv. Pravilna je pritožbena ugotovitev, da se tudi v nepravdnem postopku za določitev nujne poti urejajo sporna razmerja. V nasprotnem primeru sodni postopek niti ne bi bil potreben.
Sprejemljivo je stališče v izpodbijanem sklepu, da je zatrjevana povezava med odložitvijo sodnega varstva in nastankom težko nadomestljive škode preveč splošna, da bi mogla utemeljevati izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče dodaja, da začasna odredba ne more pričeti učinkovati za nazaj. Vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (5. člen ZZK-1). Sicer pa tudi ne drži, da je soglasje novega lastnika pogoj za njegovo udeležbo v tem postopku. V sodni praksi je utrjeno stališče, da določba ZPP, ki vstop novega udeleženca na pasivni strani pogojuje z njegovim soglasjem (drugi odstavek 191. člena), v nepravdnem postopku ni uporabljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070094
ZVEtL-1 člen 3, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 17/3-2, 18, 19, 21, 21/2, 23, 23/4, 23/4-3, 23/4-4, 23/6, 24, 28, 28/1, 28/2, 28/3, 30, 30/1, 35, 35/1, 57, 59. SZ člen 116. ZNP člen 35, 35/1, 37. SPZ člen 105. ZPP člen 165, 165/1, 337, 337/1, 360, 360/1. ZNP-1 člen 216.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - nastanek etažne lastnine - navidezna solastnina - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - posamezni del stavbe - skupni del stavbe v etažni lastnini - splošni skupni del - posebni skupni del - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - površina stanovanja - različni podatki - sanitarije - dvigalo - odprta terasa - namembnost prostorov - možnost dostopa do prostorov - pritiklina - pomanjkljive trditve - nedovoljena pritožbena novota - uveljavljanje pravic v pravdi
Čeprav so se med postopkom vzpostavitve etažne lastnine večkrat pojavili različni podatki o izmerah površin posameznih oziroma posebnih skupnih delov stavbe, to od sodišča ni terjalo odprave neskladij med podatki in zagotovitve sprememb vpisov v katastru stavb. Postopek vzpostavitve etažne lastnine ni namenjen ugotavljanju pravilnega obsega in površine delov stavbe. Spori o obsegu in površini delov se lahko rešujejo v pravdi.
Terasa na vrhu stavbe predstavlja splošni skupni del. Kot odprt prostor brez strehe in nekaterih stranic ni primerna za samostojno rabo. Poleg tega ni videti, da bi bila funkcionalno ali pravno vezana izključno na posamezne dele, temveč je dostop nanjo omogočen s skupnega stopnišča.
začasni skrbnik - pogoji za razrešitev - dolžnosti začasnega skrbnika - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - potrebna skrbnost skrbnika premoženja - nasprotje med interesi skrbnika in osebe pod skrbništvom
Gotovo je, da bodo koristi nasprotne udeleženke ustrezneje zavarovane s strani katere druge osebe, ki bo lahko objektivneje zastopala pravice in koristi nasprotne udeleženke.
Nasprotna udeleženka glede na trenutno zdravstveno stanje ne more ogrožati svojega zdravja ali življenja, ali življenja in zdravja drugih, in ni tudi nevarnosti, da bi sebi ali drugim povzročila večjo materialno škodo.
Pripomb, da utegne biti nasprotna udeleženka zaradi petja in glasnosti ogrožena s strani drugih sostanovalcev, ni mogoče mimo ustaljene sodne prakse razširjati na tiste primere, ko osebe zaradi lastne nadležnosti drugim predstavljajo tveganje za napad. V kolikor bi zaradi petja nasprotne udeleženke na negovalnem oddelku prišlo do napada drugih oskrbovancev nanjo, to namreč kaže na nevarnost konkretnega napadalca za ogrožanje drugih in ne na nevarnost nasprotne udeleženke ogrožati samo sebe.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00070077
ZVEtL-1 člen 43, 43/1.
javna površina - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedenec geodetske stroke - izvedensko mnenje - urbanistično mnenje - splošni skupni del
Tudi če so stepalniki preprog običajno namenjeni večstanovanjskim stavbam, pa se je v tem primeru izkazalo, da ni vedno tako. Da je takšno tudi mnenje izvedenke urbanistike, priča dejstvo, da se je prisotna in zaslišana na naroku za glavno obravnavo strinjala s predlagano linijo skupnega pripadajočega zemljišča, ki zajema tudi ta del parcele. Iz zapisnika glavne obravnave namreč izhaja, da je pojasnila glede povezovalne poti podala izvedenka geodetske stroke (in ne izvedenka urbanistike). Podana pojasnila izvedenke geodetske stroke si pritožnica tudi napačno vsebinsko tolmači, saj iz njih izhaja, da povezovalna (javna) pot ne posega v del parcele, ki ga je sodišče štelo za skupno pripadajoče zemljišče.
stroški postopka v družinskih sporih - postopek za varstvo koristi otroka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - interes udeležencev
S stroškovnega vidika ni toliko pomembno, kdo je predlagatelj posameznih predlogov in kako je o predlogih odločeno. Bistveno je, da se je sodišče prve stopnje tekom postopka ukvarjalo s tem, kakšna odločitev bi bila v največjo korist skupnega otroka, kar pa je, kot že poudarjeno, v interesu tako upnice kot dolžnika.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 40, 40/1, 47a, 47a/1.
plačilo nagrade izvedencu - Izvedenec za deficitarno področje - povečanje nagrade - pisna izdelava izvedenskega mnenja - vrednotenje zahtevnosti mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Sklep o deficitarnih področjih in podpodročjih sodnega izvedenstva, kamor je mogoče uvrstiti tudi izvedenkino področje (klinična psihologija), je pričel veljati 26. 3. 2022. V skladu s prvim odstavkom 47.a člena pravilnika se sodnim izvedencem in sodnim tolmačem, ki so imenovani za področja, podpodročja ali jezike, za katere izvedencev/cenilcev/tolmačev primanjkuje, plačilo za delo, izračunano na podlagi pravilnika, poveča za 50 %.
Niti sklep niti pravilnik ne nudita podlage za stališče, da se v primeru zamude oz. prekoračitve roka za izdelavo mnenja dodatek za delo v okviru deficitarnega področja ne prizna.
Izvedenka je morala odgovoriti na obsežna in kompleksna vprašanja sodišča, nanašajoča se na oceno osebnosti, psihopatologije, starševskih kapacitet, medosebnih odnosov in nasilja ter opraviti sintezo in interpretacijo vseh ugotovitev.
Pravilnik izrecno ne govori o vrednotenju, ki naj bi bil del pregleda, niti o vrednotenju, ki naj bi bil del podaje izvedenskega mnenja. Vrednotenje in analiza rezultatov pregleda sta sestavni del izdelave izvedenskega mnenja in ne samega pregleda.
postopek delitve solastnine - status udeleženca v postopku - pravni interes za udeležbo v postopku - sprememba solastniškega deleža - nerelevantne pritožbene navedbe
Pritožnik ni več solastnik nepremičnin, ki se delijo v tem postopku, zato postopek na njegov pravni položaj nima več nobenega vpliva.
V posameznem sodnem postopku ne more biti udeležen vsakdo, pač pa le subjekti, na katerih pravice in obveznosti se postopek nanaša. Če se ne, za udeležbo v postopku nimajo pravnega interesa.
zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - najbližja oseba - duševna motnja - milejši ukrep
Druge milejše oblike zdravljenja zaradi opisanih ugotovitev ne pridejo v poštev, kar izhaja tudi iz dejstva, da je bil nasprotni udeleženec pred zadnjim sprejemom v domačem okolju vključen v nadzorovano obravnavo, v kateri ni sodeloval in zdravil ni več jemal.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/2, 40, 47a.
stroški izvedenca klinične psihologije - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - nagrada za ogled - dodatek
V skladu s prvim odstavkom 39. člena Pravilnika pripada za pregled ali ogled sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsako začeto uro 51,00 EUR, vendar skupno največ 408,00 EUR. Ne glede na prejšnji odstavek pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu pri pregledu ali ogledu, ki traja več kot 8 ur, poleg zneska iz prejšnjega odstavka dodatnih 51,00 EUR za vsake nadaljnje začete pol ure (drugi odstavek 39. člena Pravilnika).
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - urbanistično mnenje - skupno pripadajoče zemljišče - parkirišča - dovozna pot - redna raba - nadomestna gradnja ali nov objekt - vsebina predloga
Naknadna/nadomestna gradnja Objekta X. (v letu 2016), sicer na mestu Zadružnega doma in trgovine X., za odločitev v tem postopku ne more biti odločilna, saj je postopek po ZVEtL-1 določen z namenom uskladitve nepremičninskih evidenc z resničnim stvarnopravnim položajem, ki je nastal do presečnega datuma v posledici obrnjenega načela superficies solo cedit.
smrt stranke med pritožbenim postopkom - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - udeleženec postopka - smrt stranke - obstoj stranke - procesno nasledstvo
S smrtjo fizične osebe sposobnost biti stranka preneha. Smrt stranke po zaključku glavne obravnave oziroma po izdaji sklepa sodišča prve stopnje, ima vpliv med drugim tudi na vprašanje procesnega nasledstva. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo do njega ne more priti.
S smrtjo osebe preneha materialnopravno razmerje, ki naj bi se uredilo v nepravdnem postopku. Osebni status osebe predstavlja nepodedljivo materialnopravno razmerje, ki ga dediči umrle osebe ne morejo nadaljevati, niti nadaljevati postopka, če oseba med postopkom umre.