denacionalizacija - zahteva za spremembo pravnomočne odločbe
Zahteve za spremembo pravnomočne odločbe, ki jo je kot izredno pravno sredstvo določal ZUP/86, novi ZUP več ne pozna; zato taka zahteva, vložena po 1. 4. 2000, tudi zoper pravnomočno končano denacionalizacijsko odločbo ni dovoljena.
Iz določb ZSZ/84 o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ne izhaja, da za javno infrastrukturo velja drugačen režim glede obveznosti plačevanja nadomestila. Tudi iz določb ZJC ni mogoče potegniti zaključka, da se javna cesta in njeni sestavni deli v pogledu dolžnosti plačevanja nadomestila obravnavajo drugače. Tudi dejstvo, da je tožeča stranka v lasti države ne vpliva na njeno obveznost plačevanja nadomestila.
zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve za denacionalizacijo - popolna vloga
Neutemeljen je ugovor, da je bila zahteva za denacionalizacijo prepozno vložena, če je bila vložena v zakonskem roku, vendar kot nepopolna in nejasna (glede pravnega temelja podržavljenja in akta o podržavljenju) ter jo je v tem pogledu razjasnil in dopolnil z manjkajočimi listinami sam organ po preteku roka iz 64. člena ZDen. Če namreč organ vlagateljice ni pozval k odpravi pomanjkljivosti v zahtevi v skladu s 1. odstavkom 68. člena ZUP/86, vlagateljica neugodnih pravnih posledic nepravilnega postopanja organa ne more trpeti.
ZDen člen 8. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 3.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - akt o podržavljenju
V denacionalizacijskem postopku se pravno relevantna dejstva ugotavljajo z gotovostjo oziroma prepričanjem, stopnja verjetnosti pa zadošča v primerih, ki so določeni z zakonom. Podržavljeno premoženje se ugotavlja po aktu o podržavljenju, oziroma po zapisnikih, sestavljenih ob odvzemu premoženja; če stanja ob podržavljenju ni mogoče ugotoviti na ta način, pa tudi po drugih listinah oziroma dokazilih. Zgolj prijava vojne škode ne zadošča kot dokaz o obsegu in vrednosti podržavljenega premoženja.
ZDavP člen 22, 22/, 22/2, 22, 22/, 22/2. ZUP člen 274, 275, 275/1, 274, 275, 275/1.
odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (ZDavP)
Določba 2. odstavka 22. člena ZDavP v razmerju do 274. člena ZUP davčni organ le dodatno pooblašča, da odločbo iz razloga kršitve materialnega zakona ne le razveljavi, temveč tudi odpravi ali spremeni po nadzorstveni pravici, ne širi pa tistih razlogov, iz katerih odpravo odločbe lahko zahteva po ZUP tudi stranka, še na kršitev materialnega zakona. Navedeno kršitev stranka tudi v davčnem postopku lahko uveljavlja v postopku z rednimi pravnimi sredstvi - pritožbenem postopku.
ZDoh člen 41. ZDDPO člen 17. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 25.
amortizacija - davek od dohodka iz dejavnosti
Tožeča stranka bi morala na osnovnih sredstvih, glede katerih je uveljavljala amortizacijo, izkazati lastništvo ali pravico do finančnega najema (SRS 1.1., pojasnilo C). Podlaga za vnos osnovnih sredstev v register je listina o pridobitvi osnovnega sredstva. Davčni organ je pravilno upošteval kupoprodajno pogodbo za lokal kot verodostojno listino o pridobitvi, to je o lastništvu lokala. Nabavno vrednost je revaloriziral in amortizacijo za lokal priznal kot odhodek skladno z določbami Pravilnika. Tudi po presoji sodišča poslovni prostor (lokal) sicer spada pod prvo amortizacijsko skupino gradbeni objekti, vendar pod podštevilko 1.1. stavbe, z najvišjo letno amortizacijsko stopnjo 5 %, saj je v nomenklaturi treba izbrati tisto postavko, ki je najbližje dejanskemu sredstvu amortizacije, to pa je v obravnavanem primeru lokal kot stavba in ne gradbeni objekt, ki je nedvomno širši pojem.
Odločba sodnika za prekrške ni akt po 1. členu Zakona o upravnem sporu, ki se izpodbija v upravnem sporu. Odločbo izda sodnik za prekrške, ki je po položaju samostojen državni organ, ki opravlja pravosodno funkcijo. Postopek o prekršku se vodi po pravilih, ki jih določa Zakon o prekrških.
Prizadeta stranka ima tako na podlagi materialnega predpisa (6. odstavek 4. člena ZDru) pravico udeleževati se postopka, ker ima izkazan pravni interes zaradi svojih pravnih koristi, ki jih zatrjuje s tem, ko navaja, da prihaja do zamenjave v pravnem prometu, ker prizadeta stranka trdi, da se ime tožnika, kot kasneje registriranega društva, ne razlikuje od njenega.
ZAzil člen 37, 37/1, 2, 2/1-6, 2/2, 37, 37/1, 2, 2/1-6, 2/2. Odlok o določitvi varnih tretjih držav člen 1, 1.
tretja država
Tožena stranka je v tem primeru pravilno odločila potem, ko je v predhodnem postopku na podlagi tožnikovih navedb pri vložitvi prošnje za priznanje azila na zapisnik ob sodelovanju tolmača ugotovila, da je tožnik legalno prestopil državno mejo in prišel v Slovenijo iz Republike Avstrije. Tudi po oceni sodišča je Republika Avstrija varna tretja država v smislu 6.alinee 1. odstavka 2. člena ZAzil, kar je tožena stranka ugotovila na podlagi Odloka o določitvi varnih tretjih držav. Tak zaključek je pravilen, saj sodišče ne dvomi, da se Republika Avstrija po predhodno navedenih kriterijih 6. alinee 2. člena ZAzil uvršča v kategorijo varna tretja država in temu ne oporeka v tožbi niti tožnik.
Tožena stranka je zaključila, da tožnik nima urejenega tujskega statusa, ker je ustavila postopek v zvezi s tožnikovo vlogo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje. Tožnik tožbi prilaga pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka. Tožena stranka se ni izjavila, ali je ta postopek dokončen in pravnomočen, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZUP (1986) člen 249, 249/1, 250, 250/2, 252, 252/1-1, 252/3. ZDrž člen 35, 35/2. ZDRS člen 39. ZDen člen 63, 63/3. ZUS člen 25, 25/1-2, 60, 60/1-3.
upravni postopek - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - državljanstvo - mladoletni otrok - lojalnost - Frauenamt - denacionalizacija
Pogoj, da stranka brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo, velja samo za stranke, ne pa tudi za organ, ki izda sklep po uradni dolžnosti. Mladoletni otrok ne sledi staršem v (ne)lojalnosti, kot to razlaga tožena stranka, ampak jim sledi glede državljanskega statusa. Po ustaljeni upravno sodni praksi pa zaradi napačne uporabe materialnega prava - v konkretnem primeru gre za element nelojalnosti iz določila 2. odstavka 35. člena ZDrž - to pomeni tudi zaradi spremenjene upravne in sodne prakse, pravne razlage ali pravnega naziranja (sodbi Vrhovnega sodišča RS v zadevah U 133/95-7 z dne 4. 9. 1996 in I Up 397/2000 z dne 9. 10. 2002) ni mogoče obnoviti postopka po določilu 249. člena ZUP. Dopisi, kot je v konkretnem primeru dopis Muzeja narodne osvoboditve A., so namreč lahko podlaga za obnovo postopka samo, če je obnova zahtevana na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (ZDen-B), ne pa na podlagi 249. člena ZUP/86.
Obdavčenje na podlagi skupinskega davčnega obračuna pomeni davčno ugodnost, za katere pridobitev in ohranitev morajo davčni zavezanci izpolnjevati v zakonu določene pogoje. Čim ti v času, za katerega je ugodnost odobrena, pogojev več ne izpolnjujejo, ugodnost v celoti izgubijo, s tem pa nastopi obveznost naknadnega obračuna in plačila davka. To je pravna posledica, ki je enaka tistim, ki jih zakon določa za primer spremembe obdavčenja v skupini zaradi naknadne opredelitve člana skupine za posamično obdavčenje.
V sklepu je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavzelo stališče, da v taki situaciji, kjer tožečo stranko zastopa Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki je njen zakoniti zastopnik, ne more biti hkrati tudi zastopnik javnega interesa, ki je na podlagi 17. člena ZUS samostojna stranka v postopku, zato bi moralo Upravno sodišče Republike Slovenije pred odločitvijo o zahtevi za izdajo začasne odredbe o tem seznaniti Državno pravobranilstvo Republike Slovenije in na podlagi 2. odstavka 19. člena ZUS pozvati Vlado Republike Slovenije, da določi drugega zastopnika javnega interesa, ter njemu dati možnost, da odgovori na zahtevo za izdajo začasne odredbe.
Zakonski določbi, ki urejata podlago za izdajo začasne odredbe (39. člen Zakona o ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS oziroma 1. odstavek 69. člena v zvezi z 2. oziroma 4. odstavkom 30. člena ZUS) nista istovetni, ker določba 39. člena ZUstS meri predvsem na težko popravljive posledice v širšem smislu, saj se običajno akt, katerega presoja skladnosti z ustavo (oziroma zakonom) je obravnavana, nanaša na večje število subjektov, določbe 30. člena ZUS pa na posamezni subjekt, kar pomeni, da so lahko kriteriji za presojo posledic izvrševanja oziroma izvršitve spornega akta različni.
ZdavP člen 46/1, 44, 44/2, 46, 46/1, 44, 44/2, 46.
izvršilni naslov - seznam zaostalih obveznosti - prisilna izterjava davčnega dolga
S presojo pravne podlage odločb, ki se izvršujeta, kar predlaga tožnica, bi sodišče v davčnem izvršilnem postopku kršilo izrecno določbo ZDavP (1. odstavek 46. člena), po kateri s pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi ni možno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo. Tožnica v davčnem izvršilnem postopku tudi ne more urejati svojih lastninskih razmerij in kot zatrjuje, napak zapuščinskega postopka, ter se na to neurejenost tudi ne more uspešno sklicevati.
davki - zavarovalnica - zavarovanja - rezervacije pri zavarovalnicah - prihodki - poslovni dogodek med dvema deloma iste pravne osebe - najemnina - davčne olajšave
Najemnina, obračunana med dvema dejavnostma tožnice kot ene pravne osebe, ne more predstavljati prihodka (oziroma odhodka), saj je obračun, evidentiran med dvema poslovnima dejavnostma (deloma) iste pravne osebe, v nasprotju s temeljno računovodsko predpostavko prednosti vsebine pred obliko, ki določa, da je treba posle in druge poslovne dogodke obračunavati in predstavljati v skladu z njihovo vsebino in v denarni merski enoti izraženo resničnostjo in ne zgolj glede na njihovo pravno obliko. V pravnem prometu podjetje oziroma gospodarska družba nastopa kot enoten pravni subjekt (pravna oseba), vsi deli podjetja predstavljajo ekonomsko in pravno celoto. Pogoj za pridobivanje prihodkov je poslovanje med dvema pravnima subjektoma, v obravnavanem primeru gre le za notranje medsebojno prenašanje in obračunavanje. Prvi odstavek 43. člena ZDDPO določa, da se davčnemu zavezancu - zavarovalnici davčna osnova zmanjša za oblikovane rezerve iz dobička, vendar največ v višini davčne osnove. Tožeča stranka je davčno osnovo zmanjšala za del zneska matematičnih rezervacij (do višine davčne osnove). Prvi odstavek 43. člena ZDDPO dopušča kot olajšavo le zmanjšanje davčne osnove za oblikovanje rezerve iz dobička, oblikovanje matematičnih rezervacij iz naslova udeležbe na dobičku zavarovalcev življenjskega zavarovanja pa ne more predstavljati davčne olajšave, saj to niso rezerve v smislu določbe SRS 8.19, po kateri so rezerve namensko opredeljen del čistega dobička, ki služi poravnavanju možnih izgub v prihodnjih letih.
SZ člen 105, 105/1. ZUS člen 1, 59, 59/1. URS člen 3, 3/2, 125, 157.
načelo pravičnosti - načelo delitve oblasti - normalna raba stanovanja
Sodišče lahko v upravnem sporu načela poštenosti, korektnosti oziroma pravičnosti uporabi le, če je ta načela z interpretacijo mogoče umestiti v del konkretnega ustavnega ali zakonskega besedila.
načelo materialne resnice - pravni status napredovanja v pedagoški naziv
Med strankama je sporno, ali je tožnica opravila strokovni izpit. V upravnem postopku je tožnica predložila listino, ki potrjuje, da je opravila strokovni izpit, ki pa je tožena stranka ni ocenila. Tožbi tožnica prilaga sodbo Delovnega in socialnega sodišča, ki šteje za dokazano, da je tožnica že opravila strokovni izpit na podlagi listin, ki se navezujejo na listino, predloženo v upravnem postopku.
davčna olajšava - vzdrževan družinski član - dohodnina
Bratje in sestre po 11. členu ZDoh nimajo statusa vzdrževanih družinskih članov, poleg tega je olajšava po 2. odst. 10. člena ZDoh določena le za primer otroka kot vzdrževanega družinskega člana. Tožnici zato posebne olajšave za (vzdrževanega) brata ni mogoče priznati.
Dispozitiv izraža vsebino odločbe, z njim se odloči o pravici, obveznosti in pravni koristi stranke. Dispozitiv tožene stranke, ki se nanaša na odpravo prvostopne odločbe, in ki odpravlja točko prvostopne odločbe, ki jo ta nima, je nejasen in ne vsebuje odločitve tožene stranke o odpravi.