Pridobitelj stvari, na kateri ima tretji pravico do pridobivanja dela dobička, se ne more sklicevati na izostanek pogodb, razmerja z njim in mu njegovo pravico odklanjati; med njima nastane obligacijsko razmerje po določbah 210. člena ZOR.
ZJU člen 5, 5/1, 83, 83/2, 83/5. ZJU-A člen 1, 1/1. ZJU-B člen 43, 43/2, 83, 83/1.ZUstS člen 44, 48.ZUP člen 2, 4. ZUS člen 3, 3/2, 59, 59/1, 77, 77/2-3.URS člen 2.ZDR člen 6, 6/4, 6/5.
javni uslužbenci - razrešitev direktorja organa v sestavi - uporaba določbe zakona, za katero je ustavno sodišče ugotovilo neskladje z Ustavo RS - zakonsko nedoločeni nekrivdni razlogi - obrazložitev odločbe
Če Ustavno sodišče RS s svojo odločbo ugotovi, da je določena določba zakona v neskladju z Ustavo, se ta določba uporablja še naprej, dokler ni izrecno razveljavljena oziroma dopolnjena, razen, če ustavno sodišče samo določi način izvajanja te določbe do uskladitve. ZJU ne določa, iz katerih "nekrivdnih" razlogov se lahko razreši položajni uradnik, zato sodišče v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost in pravilnost akta o razrešitvi, ne presoja obstoja "nekrivdnega razloga" in tudi ne primernosti odločitve o razrešitvi. Zato po presoji sodišča z odločbo o razrešitvi, v katere obrazložitvi ni naveden "nekrivdni" razlog za razrešitev, niso kršena pravila postopka v upravnem postopku.
Tožnici ni mogoče povečati pokojnine na podlagi 4. odstavka 52. člena ZPIZ, saj ni ostala v delovnem razmerju zato, ker naj bi še ne dosegla z zakonom zahtevane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - poskusno delo
Po določbah 52. člena ZDR ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja poskusnega dela. Zato je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da je šlo lahko le za pogodbo o zaposlitvi za določen čas z dogovorjenim poskusnim delom dveh mesecev.
Ker tožniku nezakonito ravnanje z denarnim zneskom, ki ga ni odvedel v blagajno, v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka ni bilo izrecno očitano, to ni moglo biti predmet disciplinskega postopka.
ZZVZZ člen 23, 26. Začasni pravilnik o pravicah do ortopedskih, ortotičnih, očesnih, slušnih, zobnoprotetičnih in drugih pripomočkov (tehničnih pripomočkov) člen 13, 28, 29.
povračilo stroškov - standardna vrednost pripomočka - invalidski voziček
V skladu s 28. členom Začasnega pravilnika o pravicah do ortopedskih, ortotičnih, očesnih, slušnih, zoboprotetičnih in drugih pripomočkov lahko zavod za posamezne pripomočke določi njihovo standardno vrednost. Za invalidske vozičke je bila standardna cena s strani tožene stranke sicer določena, vendar tožena stranka tega ni niti izrecno zatrjevala niti ni predlagala izvedbe nobenega dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da je ta standardna vrednost nižja od vrednosti, ki jo je za nabavljeni voziček plačal tožnik. Sodišče je zato kot vrednost nabavljenega invalidskega pripomočka lahko upoštevalo tisto vrednost, ki jo je tožnik dokazoval s plačanim računom.
ZDR člen 88, 88/1, 100, 100/1. ZSDV člen 96, 96/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmanjšanje potreb po delavcih - kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev
I. Utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko podan, če se potreba po številu izvajalcev na delovnem mestu zmanjša. II. Iz opredelitve kriterijev v drugem odstavku 100. člena ZDR je mogoče sklepati, da zaposlitev ohranijo tisti delavci, ki kriterije izpolnjujejo v večji meri.
dovoljenost revizije - glavna in postranske terjatve - kapitalizirane zamudne obresti - zavrženje revizije
Obresti ne predstavljajo glavnega zahtevka niti, če so izračunane kot glavnica, pod nadaljnjim pogojem, da se uveljavljajo skupaj z glavnim zahtevkom (tako že v odločbi Vrhovnega sodišča RS z opr. št. II Ips 223/2003 in II Ips 360/2003). Razlog je v tem, da predstavlja obrestni zahtevek terjatev, ki je glede svojega nastanka odvisna od glavničnega zahtevka in ne obratno. Zato obrestni zahtevek ne more biti glavni zahtevek, če se uveljavlja skupaj z glavničnim zahtevkom.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znak kaznivega dejanja
Ker tožniku ni bilo dokazano, da je osebno direktorju očital trganje carinskih plomb, ni možno ugotoviti kaznivega dejanja, ki bi lahko škodilo časti in ugledu direktorja (npr. žaljiva obdolžitev).
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - neopravičen izostanek - hujša kršitev pogodbene obveznosti - naklep ali huda malomarnost
Napačno je stališče, da dvodnevni izostanek z dela v primeru, ko je tožnik vedel, da mu tožena stranka zaradi potreb obratovanja ne more odobriti dopusta in mu ga tudi ni, ne pomeni naklepa ali vsaj hude malomarnosti, ker naj bi tožena stranka tožniku v preteklosti že spregledala podobne kršitve. Za zakonitost izredne odpovedi mora biti izpolnjen tudi pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, ki določa, da je možno izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi le v primeru, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.
priznanje besedne znamke - zamenljiva podobnost - pomenska različnost znakov - vizualna in fonetična podobnost znakov
Podobnost (zamenljivost) se presoja s stališča povprečnega potrošnika prijavljenega blaga. Povprečni slovenski potrošnik farmacevtskih proizvodov in zdravil, ki vsebujejo aktivno sestavino za regulacijo kalcija, je pri nakupu tega blaga pozoren, preudaren in osveščen, saj gre za izdelke, ki vplivajo na njegovo zdravje. Poleg tega je treba upoštevati, na kar pravilno opozarja Upravno sodišče, da potrošnikom pri izbiri pomagajo visoko izobraženi strokovnjaki. Zdravila na recept predpiše zdravnik, izda pa farmacevt: farmacevtske proizvode, ki jih je moč dobiti brez recepta, pa v lekarnah ali specializiranih trgovinah prodajajo ustrezno usposobljeni prodajalci s potrebnim znanjem o teh proizvodih. Iz navedenega tudi izhaja, da povprečni potrošnik tega blaga (zaradi njegovih lastnosti - vpliva na zdravje) nameni večjo pozornost pomenu znaka kot pa njegovemu izgledu (vizualnemu vidiku) in zvenu (fonetičnemu vidiku). Pomen znaka gotovo pusti večji vtis. Ob ugotovljeni pomenski različnosti znakov je tako pravilen tudi zaključek, da je vizualna in fonetična podobnost znakov predhodnih znamk in sporne znamke premajhna, da bi lahko sklepali o njihovi zamenljivi podobnosti.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizije
Sestavni del sodbe višjega sodišča je bil tudi sklep o stroških. Odločitev o povrnitvi stroškov je zgolj akcesorne narave. Odvisna je od odločitve o sporu. Ker sklep o stroških ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal, revizija zoper tak sklep ni dovoljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor pred odpovedjo
Odpoved z vročitvijo tudi učinkuje, zato je še posebna prepoved opravljanja dela brezpredmetna, zagovor po vročeni odpovedi pa poleg tudi ne more nadomestiti obveznosti do zagotovitve zagovora pred odpovedjo.
obnova postopka pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela - bolniški stalež - prenehanje delovnega razmerja
Ker je bilo z izvidom in mnenjem zdravniške komisije druge stopnje z dne 20.8.2002, glede katerega nihče ni zahteval izdaje odločbe zavoda, ugotovljeno, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo tudi v času od 1.7. do meseca septembra 2002, v tem času ni bil neupravičeno odsoten z dela.
Ker je bila pravnomočna sodba o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja in reintegraciji tožnika v revizijskem postopku spremenjena, tako da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, mora tožnik po zahtevku iz nasprotne tožbe vrniti za čas domnevno nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izplačani znesek nadomestila plače iz naslova neupravičene obogatitve.
sodni penali - načelo formalne legalitete - objava sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti
Ko sodišče presoja, ali je dolžnik ravnal v nasprotju s pravnim pravilom, določenim v sklepu o določitvi sodnih penalov, se je vsebine tega pravila dolžno držati v skladu z načelom formalne legalitete.
izločitev sodnikov višjega sodišča - nestrinjanje s pravnimi stališči sodnikov
Tožnik meri na odklonitveni razlog, ki je zapisan v 6. točki 70. člena ZPP: če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. Te okoliščine so predvsem prijateljstvo, sovraštvo, daljne sorodstvo do strank ali njihovih pooblaščencev, ne more pa biti odklonitveni razlog pravno mnenje sodnika, ki je odločal v konkretnem sporu, vendar je bila pozneje odločba razveljavljena. Tožnik med odklonitvenimi razlogi izraža prav slednje: nezadovoljstvo s pravno odločitvijo višjih sodnikov ... v njegovih zadevah. Toda nestrinjanje z odločitvijo sodnika ni razlog za njegovo izločitev, temveč za vložitev rednih pravnih sredstev proti odločitvi.