Prvi in drugi odstavek 21. člena ZOA izrecno določata, da je komisija (le) izvedenski organ, ki izdela mnenje o vsebini in številu ur osebne asistence, ni pa tista, ki v zadevi odloča. Odloča namreč vedno pristojni organ z odločbo, ki mora biti obrazložena v skladu s standardi, ki jih določa 214. člen ZUP.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov zastopanja - nagrada in stroški odvetniku - stroški odvetnika - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odvetniška storitev
Med strankami ni sporno, da se je tožnik zglasil v pisarni odvetnice, nakar je zaradi nestrinjanja z vsebino posveta pisarno predčasno zapustil. Prav tako ni sporno, da je odvetnica izdelala pisno pravno mnenje, ki je bilo tožniku v ponovnem postopku (po razveljavitvi prvotnega sklepa s strani naslovnega sodišča) posredovano s strani tožene stranke. Po presoji sodišča je tako utemeljen zaključek tožene stranke, da je odvetnica opravila storitev pravnega svetovanja tožniku (t. j. ustni posvet v njeni pisarni in izdelava pisnega pravnega mnenja), zaradi česar je upravičena do nagrade.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - odločba o prekršku
Sodišče opozarja, da toženka nima pooblastil, da bi smela interpretirati odločitev prekrškovnega organa preko meja prekrška, kot ga je ugotovil in sankcioniral prekrškovni organ. Zato nima pooblastil, da sama presoja olajševalne in obremenilne okoliščine storjenega prekrška. Tehtanje teh je v pristojnosti prekrškovnega organa, ki pa je tožniku izrekel najnižjo predpisano globo. Toženka je zato s presojo "oteževalnih" in "olajševalnih" okoliščin prekrška presegla pooblastilo iz 6. člena ZUP o prostem preudarku. Zaradi napačne uporabe določb o prostem preudarku, pa ni odgovorila na tožbene ugovore tožnika glede izrečene najnižje globe in s tem v povezavi njegovih ravnanj po storitvi prekrška.
Balkon s stopnicami in nadvišanje objekta so prizidave in ne ločeni objekti, ki bi jih organ lahko samostojno obravnaval, saj so funkcionalen del osnovnega stanovanjskega objekta (33. točka 3. člena GZ). Z navedenima posegoma je bil stanovanjski objekt dozidan v horizontalni in vertikalni smeri, s čimer se je povečala velikost objekta in spremenil izgled.
Gradnja objekta, ki se od gradbenega dovoljenja bistveno razlikuje, pomeni gradnjo, za katero gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, torej nelegalno gradnjo. Neskladna gradnja pa, da gre za gradnjo, za katero je bilo gradbeno dovoljeno izdano, torej za gradnjo, ki vsaj po bistvenih lastnostih ustreza izdanemu gradbenemu dovoljenju. Torej možna so odstopanja od gradbenega dovoljenja, vendar ne, kolikor se zunanje meje stavbe, določene v gradbenem dovoljenju povečajo, kot je v obravnavanem primeru posledica obeh prizidav.
Za nelegalen objekt materialni predpis, torej GZ določa en sam ukrep, to je ustavitev gradnje ter njeno odstranitev (z vzpostavitivjo v prejšnje stanje), kar pomeni, da inšpektor tožniku ni mogel izreči drugačnega ukrepa, kot je s tem predpisom določen. V zvezi z izrečenim ukrepom so zato nerelevatni ugovori, da je treba tožnikom dati možnost legalizacije, saj ta ukrep v zvezi z nelegalnimi prizidavami ni predviden.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 20, 20/5.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - predaja prosilca republiki bolgariji - sistemske pomanjkljivosti - začasna odredba
Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici je ugotovitev, da v tej državi obstajajo pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali / in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Pri tem ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in postopkov za priznanje ali odvzem statusu begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje.
Pristojni organ se mora pri presoji nevarnosti opreti na objektivne, zanesljive, natančne in ustrezno posodobljene podatke o razmerah v drugi državi članici, ki dokazujejo dejanske sistemske ali splošne pomanjkljivosti, ki zadevajo določeno skupino oseb, bodisi nekatere druge relevantne okoliščine. Ti podatki lahko izhajajo zlasti iz mednarodnih sodnih odločb, kot so sodbe ESČP, iz sodnih odločb odreditvene države članice ter iz odločb, poročil in drugih dokumentov organov Sveta Evrope ali Združenih narodov.
Naravo in resnost nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu zaradi predaje v drugo državo članico v postopku sprejema po Uredbi Dublin III, je treba oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki so upoštevne v okoliščinah, v katerih se bo prosilec znašel po predaji, so pomembne tiste sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, ki se nanašajo na obravnavanje prosilcev za mednarodno zaščito, ne pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na druga ravnanja organov države članice.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Toženka je pravilno ocenila, da tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Tožnik Prošnjo utemeljuje z razlogi ekonomske narave in fizičnem nasiljem očeta in bratov, zaradi česar je tudi odšel iz izvorne države. Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnikovi razlogi za prošnjo mednarodno zaščito, niso razlogi, ki bi predstavljali utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite. Toženka je pravilno ugotovila, da tožnikovih navedb ni možno povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov preganjanja, da težav ni povzročila država ali drugi v ZMZ-1 določeni tretji akterji in da tožnikovih težav ni mogoče povezati z raso, vero, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini.
Nosilno stališče za zavrnitev Prošnje, ki ga tožnik konkretizirano ne izpodbija, je tudi ugotovitev, da tožnik prihaja iz varne izvorne države.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 29.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - rok za predajo prosilca - pravni interes
Izpodbijani sklep ne učinkuje več, zato tožnik v tem upravnem sporu nima (več) pravnega interesa.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZIUOPZP člen 151c, 151č. ZORZFS člen 21.
upravni spor - razlastitev - poplava - javna korist - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V konkretnem primeru gre za splošni akt. Njegov namen je rešiti vprašanje nujne potrebnosti odstranitve konkretnih objektov. Čeprav izpodbijani sklep konkretno (z navedbo naslovov in parc. št.) opredeljuje nepremičnine, na katere se nanaša ugotovitev o nujni potrebnosti in izkazani javni koristi za odstranitev, to samo po sebi še ne vpliva na lastninska upravičenja tožnikov, zlasti ne na način, ki bi imel za posledico omejitev njihove lastninske pravice. Do posega v to njihovo pravico in s tem do spremembe pravnega položaja tožnikov bo lahko prišlo šele v postopku razlastitve.
ZMZ-1 člen 24, 47, 47/1, 52, 52-1, 52-2, 62, 62-2.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - varna izvorna država - družinski spor - nedržavni subjekt preganjanja - informacije o izvorni državi
Tožnik prošnjo utemeljuje z razlogi ekonomske narave in psihičnim pritiskom, ki ga je bil deležen od svoje žene in zaradi katerega je tudi odšel iz izvorne države. Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnikovi razlogi za prošnjo za mednarodno zaščito niso razlogi, ki bi predstavljali utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite.
Z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
Prosilec, ki v prošnji za mednarodno zaščito zatrjuje nezmožnost izvorne države, da bi ga zaščitila pred preganjanjem, mora izkazati trditve, ki bi lahko utemeljevale zatrjevano nezmožnost izvorne države nuditi zaščito, nadalje pa mora izkazati, da se je v izvorni državi glede zatrjevanih dejanj obrnil po pomoč na organe pregona, ki mu niso hoteli oziroma niso zmogli nuditi zaščite
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Odločitev toženke, da tožnik v Zahtevku 2 ni navedel novih dejstev v smislu določbe tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1 je tudi po presoji sodišča pravilna in zato, tudi po presoji sodišča, niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 64. člena ZMZ-1. Sodišče na tem mestu izpostavlja, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi I Up 172/2015 z dne 7. 10. 2015 že zavzelo stališče, da je namen predhodnega preizkusa ponovne prošnje za mednarodno zaščito v izločitvi primerov, ki bi pomenili zgolj ponovitev že povedanega oz. ponovno odločanje v že odločeni stvari ali razpravo o nepomembnih dejstvih ali dokazih za potrditev takih dejstev. Sodišče ponavlja in s tem poudarja že zavzeto stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZIUOPZP člen 151c, 151č. ZORZFS člen 21.
upravni spor - razlastitev - poplave - akt, ki se lahko izpodbija - splošni akt
Izpodbijani sklep nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1 oz. ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj z njim organ ni odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, kot pravilno navaja že toženka. Drži sicer, kot zatrjuje tožnik, da v I. točki izreka izpodbijani sklep konkretno (z navedbo naslovov, številk objektov in parc. št. nepremičnin) opredeljuje nepremičnine, na katere se nanaša ugotovitev o nujni potrebnosti odstranitve in izkazani javni koristi zanjo, vendar pa to še ne pomeni, da je toženka s tem sklepom odločila o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Po presoji sodišča izpodbijani sklep (še) ne vpliva na lastninska upravičenja tožnika.
Naloga stranke, ki poda zahtevek za legalizacijo objekta je, da navede in priloži ustrezno gradbeno dokumentacijo iz katere mora jasno izhajati kako želi spremeniti namembnost.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZPP člen 112, 112/2, 112/3.
elektronska vložitev vloge - po elektronski pošti oddana vloga - elektronska oddaja vlog - pravočasnost tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - zavrženje tožbe kot prepozne
Ker v postopkih upravnega spora informacijski sistem sodstva za vlaganje elektronskih vlog ni vzpostavljen, ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 112. člena ZPP, ki določa, da če se vloga vloži v elektronski obliki, se šteje čas, ko jo je prejel informacijski sistem sodstva, za trenutek izročitve sodišču, na katerega je naslovljena.
ZJF člen 106i, 106l. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 219, 219/1, 220
javni razpis - sofinanciranje programa - pogoji javnega razpisa
Sodišče povzema ključno zahtevo pri izvedbi javnega razpisa - da je ta jasen in transparenten, da so v njem predstavljene zahteve, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj, da se njegova vloga obravnava po vsebini, in da enaki pogoji veljajo za vse prijavitelje. Skladno s tem izhodiščem je sodišče presojalo, ali je tožena stranka s tem, ko je sporni posebni pogoj upravičenosti določila v podpoglavju 3.4.4.1 poglavja 1.a Priročnika, ki je del razpisne dokumentacije, na katero se je sklicevala v Javnem razpisu, take zahteve o izvedbi javnega razpisa upoštevala in ali je torej izvedba Javnega razpisa (ne)zakonita. Mnenje sodišča je, da je javni razpis in razpisno dokumentacijo, na katero se ta sklicuje in mora biti vsem zainteresiranim dostopna pod enakimi pogoji, treba šteti za zaključeno celoto. Povedano drugače - sodišče presoja, da mora vsak javni razpis vsebovati tiste elemente, ki jih predvideva pravna podlaga za njegovo objavo, da pa se lahko podrobnejša vsebina javnega razpisa in podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji, določijo tudi v razpisni dokumentaciji, ki je njegov sestavni del. To izhaja tudi iz tretjega odstavka 220. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Smiselno enako to določa tudi četrti odstavek 23. člena Uredbe o norveškem finančnem mehanizmu. ZJF, Uredba o finančnem mehanizmu EGP in Uredba o izvajanju norveškega finančnega mehanizma sicer določajo le obvezne elemente, ki jih mora imeti javni razpis, kar pa po presoji sodišča ne izključuje možnosti, določene s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, da se ta sklicuje tudi na razpisno dokumentacijo kot na njegov sestavni del, s tem da mora biti ta dostopna za vse zainteresirane prijavitelje.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 7, 7/2.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - načelo enakega varstva pravic - višina nagrade odvetniku - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - urnina - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - določitev zagovornika storilcu več kaznivih dejanj
Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah že izrekla, da povečanje iz navedene določbe drugega odstavka 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, kot sta urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Na podlagi te določbe OT se zvišujejo samo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavke porabljenega časa, kot je urnina, ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje. Že iz jezikovne razlage predmetne določbe 7. člena OT namreč izhaja, da se zviša skupna vrednost storitve, torej vsota vseh storitev, ki jih je odvetnik opravil za stranko, razen izdatkov in drugih stroškov. Urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne pa ne predstavljata odvetniške storitve.
GZ člen 3, 3/1, 3/1-20, 3/1-36, 4, 79, 84. GZ-1 člen 104, 128, 128/1.
inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja - uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - prepoved uporabe objekta - inšpekcijski zavezanec - očitna kršitev materialnega predpisa - kršitev ne bis in idem
Ker odstranitev roka za izvršitev odločbe in posledična takojšnja izvršitev odločbe ter določitev dodatnega pogoja za prepoved uporabe objekta do pridobitve uporabnega dovoljenja pomenita odločitev v škodo tožnika, pri tem pa ni šlo za očitno kršitev materialnega predpisa, je drugostopenjski organ nezakonito posegel v odločbo upravnega organa prve stopnje.
ZSZ člen 58, 60, 60/2, 60/4, 61, 61-1. ZGO-1 člen 218, 218b.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - zazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo
Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 214/2013 z dne 27. 2. 2014 (in je temu sledila tudi upravnosodna praksa) pojasnilo, da je odmera nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča upravičena, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja in infrastrukture, ne glede na to, ali je bil ta priklop izveden. Tako stališče torej smiselno izenačuje zazidana in nezazidana stavbna zemljišča - za vse je treba presojati, ali imajo možnost dejanske priključitve na javno komunalno omrežje in infrastrukturo.
odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - uporaba materialnega prava - verska skupnost
Po presoji sodišča se določba prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 pri odmeri nadomestila tudi za leto 2023 več ne uporablja, saj je bila po načelu lex posterior derogat legi priori razveljavljena že z začetkom veljave ZGO-1 (s 1. 1. 2003), ki je v drugem odstavku 218. člena kot kasnejši predpis drugače opredelil izjeme od odmere nadomestila kot ZSZ/84 v prvem odstavku 59. člena. Določba drugega odstavka 218. člena ZGO-1, čeprav je bila s 1. 1. 2014 (to je z uveljavitvijo ZDavNepr) razveljavljena, pa se na podlagi odločitve Ustavnega sodišča RS v odločbi, št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 uporablja še naprej - vse dokler ne bo uveljavljena drugačna zakonska ureditev obdavčitve nepremičnin, kot je začasno v uporabi po odločbi Ustavnega sodišča RS.
odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - uporaba materialnega prava - verska skupnost
Po presoji sodišča se določba prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 pri odmeri nadomestila tudi za leto 2023 več ne uporablja, saj je bila po načelu lex posterior derogat legi priori razveljavljena že z začetkom veljave ZGO-1 (s 1. 1. 2003), ki je v drugem odstavku 218. člena kot kasnejši predpis drugače opredelil izjeme od odmere nadomestila kot ZSZ/84 v prvem odstavku 59. člena. Določba drugega odstavka 218. člena ZGO-1, čeprav je bila s 1. 1. 2014 (to je z uveljavitvijo ZDavNepr) razveljavljena, pa se na podlagi odločitve Ustavnega sodišča RS v odločbi, št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 uporablja še naprej - vse dokler ne bo uveljavljena drugačna zakonska ureditev obdavčitve nepremičnin, kot je začasno v uporabi po odločbi Ustavnega sodišča RS.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - namen brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - kazenska ovadba - predkazenski postopek
Brezplačna pravna pomoč je namenjena uresničevanju pravice do sodnega varstva in jo je mogoče dodeliti le za postopke pred sodiščem oziroma za izvensodno reševanje sporov. Ker vložitev ovadbe to ni, brezplačna pravna pomoč za to dejanje ni mogoča.