SPZ člen 32, 33, 33/1, 35. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24.
motenje posesti – posest – posestno varstvo – javna cesta - javno dobro – odlok o karakterizaciji javnih cest
Javne ceste so javno dobro, ki je izven javnega prometa. Na njem je zaradi splošne dostopnosti ter začasne in anonimne uporabe posestno varstvo posameznikov izključeno.
odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - kršitev osebnostnih pravic - nezakonito delo organov - zastaranje odškodninske terjatve - nepremoženjska škoda - merila za določitev primerne odškodnine – javni interes – bodoča škoda
Obveščanje o poteku kazenskega postopka zoper tožnika in soobtožene je v obravnavanem primeru utemeljeval in opravičeval javni interes. Ker organi tožene stranke pri obveščanju javnosti niso prestopili meja dopustnih posegov v tožnikove ustavne pravice, njihovo ravnanje ni bilo protipravno. Za morebitne komentarje in prispevke v medijih, ki so jih slednji objavljali glede na dobljene informacije tožene stranke o poteku kazenskega postopka, pa ne more odgovarjati tožena stranka, pač pa mediji sami.
Duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti predstavljajo enotno obliko škode.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072026
OZ člen 131, 171, 353, 353/1, 1050. ZOZP člen 7, 7/6, 41.
odškodninska odgovornost – prometna nesreča – soprispevek - kolo z motorjem – status zavarovanca – nezavarovano vozilo - višina regresa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - poravnava
Ker toženec ni imel sklenjenega obveznega zavarovanja za svoje vozilo, ni imel statusa zavarovanca. Zato prvo sodišče utemeljeno ni upoštevalo limita iz 6. odstavka 7. člena ZOZP.
pasivna legitimacija - položaj upravnika – sklepanje poslov s tretjimi osebami - pooblastilo za izvedbo plačila
Upravnik v razmerju do tretjih nastopa v imenu in na račun etažnih lastnikov,. Vendar je iz dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da so etažni lastniki pooblastili toženo stranko za poravnavo obveznosti za opravljene storitve tožeči stranki, s tem izkazana podlaga za uveljavljanje terjatve tožeče stranke iz naslova opravljenih slikopleskarskih del neposredno od tožene stranke.
Izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca je enoten dokaz, zato mora plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja bremeniti tisto stranko, ki je predlagala dokazovanje z izvedencem.
regulacijska začasna odredba – družinski postopek – nujnost izdaje začasne odredbe – izjemne okoliščine – opredelitev do relevantnih navedb
Bistvo tako imenovanih regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.
Tudi postopek z izdajo začasne odredbe, čeprav mora biti hiter, terja od sodišča, da se do procesnega gradiva pravdnih strank opredeli.
Tožnik v konkretnem primeru ni z ničemer prispeval k nastanku škode, kljub temu, da je stroj čistil med njegovim obratovanjem. Res je delavec dolžan opravljati dela s takšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje, vendar je v konkretnem primeru odgovornost za nastanek škode v celoti na zavarovancu toženke, ki je kljub temu, da je bil o načinu čiščenja tiskarskega stroja med delovanjem obveščen in je vedel, da gre za stalno tovrstno prakso, takšno delo dopuščal in je opustil potrebne in predpisane varnostne ukrepe v zvezi s tem.
aktivna legitimacija - nujno sosporništvo - skupna terjatev zakoncev - terjatev iz naslova vlaganj v poslovni prostor – dogovor med zakoncema
Ni se mogoče strinjati s stališčem prvostopenjskega sodišča, da bi morala oba zakonca na aktivni strani nastopati kot nujna sospornika tudi v primeru dogovora med njima, da le eden uveljavlja terjatev skupnega premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0078757
ZDru-1 člen 14. OZ člen 131, 148.
sodno varstvo zoper dokončno odločbo organa društva - presoja zakonitosti odločbe - prestop v drug klub - izpodbijanje odločbe pred sodiščem - pravilnik - pogodba o štipendiranju – protipravnost - uporaba prava - Bosmanovo pravilo - ničnost pogodbe
Pri prestopu igralcev znotraj ene države članice EU se v celoti uporablja notranje pravo same članice EU. Ne glede na to pa v konkretnem primeru ne gre za plačilo odškodnine ob prestopu igralca, pač pa za plačilo pogodbeno dogovorjenih obveznosti, za katere se je igralec zavezal, da jih bo ob prestopu povrnil klubu.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0070422
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1. ZPP člen 7, 212. OZ člen 92. ZOdvT člen 14, 14/2, 19.
priposestvovanje – zakonita posest – dobra vera – ugovor ničnosti pogodbe – kršitev predkupne pravice – razpravno načelo – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti le v okviru trditvene podlage, ki jo ponudijo stranke.
Toženec je podal ugovor ničnosti pogodbe zaradi kršitev predkupne pravice pri sklenitvi obravnavane pogodbe, ki naj bi se nanašala na kmetijsko zemljišče, prepozno in brez ustreznega opravičila. Zaradi prekluzije ta ugovor ni upošteven. Poleg tega pa glede kršitve predkupne pravice pri prodaji kmetijskih zemljišč ZKZ ni predvideval ničnostne sankcije, pač pa le relativno neveljavnost pogodbe (izpodbojnost), ki jo je v določenih rokih lahko uveljavljal le prizadeti predkupni upravičenec kot potencialni kupec, ne pa stranke pogodbe. Zato se tožena stranka kot pravna naslednica prodajalke na izpodbojnost pravnega posla v tem postopku tudi sicer ne more uspešno sklicevati.
Zamudna sodba temelji na absolutni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih gradi svoj tožbeni zahtevek, zato zaradi te domneve sodišče v postopku ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih navedb in zato zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj se dejansko stanje ne ugotavlja.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno presojalo izpodbojnost celotne transakcije, izvedene med pravdnima strankama in sicer izdobavo in izvedbo litega asfalta in pobot zneska po računu tožeče stranke za to opravljeno storitev z zneskom odprtih terjatev po že zapadlih računih tožene stranke, saj šele oboje skupaj tvori eno izpolnitveno dejanje, ker je dobava in izvedba litega asfalta bila izvedena zgolj zato, da bi s pobotom prišlo do poplačila prej nastale terjatve tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je glede obstoja objektivnega elementa izpodbojnosti pravilno presodilo, da ta nedvomno obstoji, saj je stečajni dolžnik (tožeča stranka) svoj del obveznosti izpolnil za tem, ko je tožena stranka že izpolnila svoj del obveznosti in opravila storitve na podlagi pogodbe, tožena stranka pa je na podlagi pobota, ki je sledil, dobila poplačane vse svoje terjatve do tožeče stranke, s tem pa je prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, tako da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatve v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
zahtevek na prepoved vznemirjanja - solastnik - negatorni zahtevek - vrnitveni zahtevek - dogovor o deljeni uporabi nepremičnine
Če je dogovor o uporabi nepremičnine obstajal in ni bil nikoli odpovedan, veže tudi toženca, ki je nepremičnino pridobil po tem, ko so na njej že stale stvari, ki jih navaja v svojem tožbenem zahtevku.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - stavbno zemljišče – namembnost zemljišča – substančna odškodnina – odškodnina za stranske učinke
Razlastitvenemu upravičencu gre odškodnina ne samo zaradi razlastitve, t.i. substančna odškodnina, temveč tudi za stranske posledice razlastitve (t.i. odškodnina za stranske učinke), vendar pa mora predlagatelj stranske učinke zatrjevati in tudi dokazati.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – vložek posebnega v skupno premoženje – darila svojcev – uveljavljanje večjega deleža zakonca – nasprotna tožba – ugovor
Od stališča, da se delež določa na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja, pa ni mogoče odstopiti ko gre za vložek posebnega premoženja v skupno premoženje. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vpliva le na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti.
Sodišče ne more tožeči stranki prisoditi deleža pod zakonsko določeno domnevo o enakih deležih, če tožena stranka ni vložila nasprotne tožbe. Ugovor ne zadošča, ker je sodišče vezano na postavljeni tožbeni zahtevek.
odškodnina za smrt bližnjega – posredni oškodovanci – trajnejša življenjska skupnost med bratom in sestro
V konkretnem primeru je pokojni brat ostal v družinski skupnosti z materjo, tožnica pa si je po odselitvi ustvarila svojo življenjsko oziroma družinsko skupnost s partnerjem ter kasneje tudi otrokom. Ne glede na njen odnos z bratom po odselitvi, ki se je kazal v globoki čustveni navezanosti, medsebojni pomoči, vsakodnevnih stikih in skupnem gospodarjenju na domačiji pri materi, je to tista pravno odločilna okoliščina, ki onemogoča zaključek, da je med njima obstajala trajna življenjska skupnost.
solastnina - načelo specialnosti - stena - del stavbe - dogovor o nastanku solastnine - predhodno vprašanje - ureditev razmerij med solastniki
Na posamezni stavbi ne more hkrati obstajati lastnina in solastnina, če ne gre za stavbo v etažni lastnini. Stena kot del stavbe je nesamostojen del, ki deli pravno usodo glavne (celotne) stvari. Na njem nihče ne more pridobiti lastninske pravice, ki bi bila drugačna od lastninske pravice na celotni stvari oziroma na preostalem delu stvari.
predlog predhodne odredbe – verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve – trditveno in dokazno breme – premoženjsko stanje dolžnika
Upnik mora v predlogu za izdajo predhodne odredbe podati trditve in predlagati dokaze, iz katerih izhaja celovita slika o finančnem oziroma premoženjskem stanju dolžnika, na podlagi katere je mogoče sklepati na ogroženost bodoče uveljavitve terjatve. Tudi slabo premoženjsko stanje družbe in njena trenutna plačilna nesposobnost namreč ne utemeljujeta izdaje predhodne odredbe, če dolžnik sicer ima premoženje večje vrednosti, upnikova terjatev pa v primerjavi z njim ni visoka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0078727
OZ člen 1054. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel člen 8, 52.
sporazum o poteku posestne meje - veljavnost sporazuma - vrnitev stvari - plačilo za uporabo stvari - poravnava
Sporazum vseh udeleženih mejašev o poteku posestne meje, kot je razviden iz zapisnika o mejnem ugotovitvenem postopku, v zvezi s skico terenske meritve tega dne, predstavlja pogodbo o poravnavi.