ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072013
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 251.
krivdna odškodninska odgovornost – skrbnost dobrega strokovnjaka - poledenela pot – nepremoženjska škoda – postavitev izvedenca – pregled stranke – dopolnitev izvedenskega mnenja – rok za plačilo predujma – podaljšanje roka – huda telesna poškodba
Toženka s soljenjem poti, zaradi česar je sneg postal mehak in kašast, ni zadostila dolžnemu ravnanju, saj bi bilo treba pot zaradi poledenelosti posuti tudi s peskom ali jo očistiti.
Namen preklica darilne pogodbe zaradi obdarovalčeve stiske je varovanje njegovega premoženjskega stanja. Odločilno je, da se njegove premoženjske razmere bistveno spremenijo po sklenitvi darilne pogodbe. Če živi v enakih razmerah kot pred sklenitvijo darilne pogodbe, o spremenjenih razmerah oziroma njegovem obubožanju ni mogoče govoriti.
škodni dogodek na parkirišču - upravljanje z vozilom - delovanje motornega vozila - premikajoča se motorna vozila - objektivna odgovornost - vzročna zveza - nastanek škode - višina odškodnine – kratkotrajen strah
Do škode je prišlo v zvezi z nevarnim položajem vozila na dovozni poti parkirišča, po kateri se odvija promet (hitrost vožnje je tam omejena s splošnim določilom 50 km/h), kar pomeni, da je bilo tudi vozilo Chevrolet Kalos (voznice N. V.), čeprav je mirovalo, udeleženo v prometu, saj je pomenilo vir povečane nevarnosti.
ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe – sposobnost razsojanja – bistveno zmanjšana sposobnost – oblikovalni zahtevek
Ker takó poslovno nesposobna oseba, kot oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, ne more veljavno izraziti svoje volje, ki je potrebna za sklenitev pogodbe, izjava volje take osebe nima pravnih učinkov in je zato nična.
Ker tožnik ob podpisu spornih pogodb ni bil nerazsoden, marveč je bila njegova sposobnost razumeti srž pogodbe le bistveno zmanjšana, bi v obravnavani zadevi lahko govorili le o izpodbojni pogodbi.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072026
OZ člen 131, 171, 353, 353/1, 1050. ZOZP člen 7, 7/6, 41.
odškodninska odgovornost – prometna nesreča – soprispevek - kolo z motorjem – status zavarovanca – nezavarovano vozilo - višina regresa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - poravnava
Ker toženec ni imel sklenjenega obveznega zavarovanja za svoje vozilo, ni imel statusa zavarovanca. Zato prvo sodišče utemeljeno ni upoštevalo limita iz 6. odstavka 7. člena ZOZP.
umik lastnih delnic - pooblastilo za nakup lastnih delnic - umik brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala
Na podlagi pooblastila, danega upravnemu odboru na skupščini, je mogoče umakniti zgolj tiste lastne delnice, ki jih je družba pridobila na podlagi tega pooblastila. Na podlagi pooblastila skupščine upravnemu odboru za nakup lastnih delnic in njihov umik poslovodstvo ne more umakniti vseh lastnih delnic, ki jih ima družba v trenutku sklepanja uprave o umiku (tudi iz drugih naslovov), ampak le tiste lastne delnice, ki jih je dejansko pridobila na podlagi skupščinskega pooblastila. V tej zvezi lahko skupščina pooblasti poslovodstvo za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala le za tiste delnice, ki jih družba pridobi na podlagi takšnega pooblastila. Gre za vsebinsko povezanost nakupa in umika tako kupljenih lastnih delnic na podlagi pooblastila.
Poslovodstvo ne more samo umakniti sicer zakonito pridobljenih lastnih delnic iz drugih dovoljenih primerov, preden ni sprejet ustrezen skupščinski sklep. Takšen pravni posel uprave bi bil ničen. Upravni odbor sledi volji delničarjev, ki so jo izrazili na skupščini s pooblastilom za nakup in umik le bodočih lastnih delnic.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0070422
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1. ZPP člen 7, 212. OZ člen 92. ZOdvT člen 14, 14/2, 19.
priposestvovanje – zakonita posest – dobra vera – ugovor ničnosti pogodbe – kršitev predkupne pravice – razpravno načelo – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti le v okviru trditvene podlage, ki jo ponudijo stranke.
Toženec je podal ugovor ničnosti pogodbe zaradi kršitev predkupne pravice pri sklenitvi obravnavane pogodbe, ki naj bi se nanašala na kmetijsko zemljišče, prepozno in brez ustreznega opravičila. Zaradi prekluzije ta ugovor ni upošteven. Poleg tega pa glede kršitve predkupne pravice pri prodaji kmetijskih zemljišč ZKZ ni predvideval ničnostne sankcije, pač pa le relativno neveljavnost pogodbe (izpodbojnost), ki jo je v določenih rokih lahko uveljavljal le prizadeti predkupni upravičenec kot potencialni kupec, ne pa stranke pogodbe. Zato se tožena stranka kot pravna naslednica prodajalke na izpodbojnost pravnega posla v tem postopku tudi sicer ne more uspešno sklicevati.
predlog predhodne odredbe – verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve – trditveno in dokazno breme – premoženjsko stanje dolžnika
Upnik mora v predlogu za izdajo predhodne odredbe podati trditve in predlagati dokaze, iz katerih izhaja celovita slika o finančnem oziroma premoženjskem stanju dolžnika, na podlagi katere je mogoče sklepati na ogroženost bodoče uveljavitve terjatve. Tudi slabo premoženjsko stanje družbe in njena trenutna plačilna nesposobnost namreč ne utemeljujeta izdaje predhodne odredbe, če dolžnik sicer ima premoženje večje vrednosti, upnikova terjatev pa v primerjavi z njim ni visoka.
regulacijska začasna odredba – družinski postopek – nujnost izdaje začasne odredbe – izjemne okoliščine – opredelitev do relevantnih navedb
Bistvo tako imenovanih regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.
Tudi postopek z izdajo začasne odredbe, čeprav mora biti hiter, terja od sodišča, da se do procesnega gradiva pravdnih strank opredeli.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076884
OZ člen 86, 87. ZPP člen 181.
ugotovitvena tožba – pravni interes – ničnost pogodbe – prenos poslovnega deleža – kršitev predkupne pravice
Tožnik mora izkazati, da bi mu uspeh v takšni pravdi, torej ugotovitev ničnosti kakšnega posla, odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu ju zagotavlja zakon.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0078757
ZDru-1 člen 14. OZ člen 131, 148.
sodno varstvo zoper dokončno odločbo organa društva - presoja zakonitosti odločbe - prestop v drug klub - izpodbijanje odločbe pred sodiščem - pravilnik - pogodba o štipendiranju – protipravnost - uporaba prava - Bosmanovo pravilo - ničnost pogodbe
Pri prestopu igralcev znotraj ene države članice EU se v celoti uporablja notranje pravo same članice EU. Ne glede na to pa v konkretnem primeru ne gre za plačilo odškodnine ob prestopu igralca, pač pa za plačilo pogodbeno dogovorjenih obveznosti, za katere se je igralec zavezal, da jih bo ob prestopu povrnil klubu.
Ugotovitev, da je šepanje neizrazito, pomeni, da se v zunanjosti ne izrazi, da ga ni opaziti, da torej ne predstavlja spremembe v tožnikovi zunanjosti. V tej situaciji že osnovno objektivno merilo za prisojo odškodnine zaradi skaženosti ni podano.
ZOdvT člen 21, 21/2, 22. ZOdvT tarifna številka 3102.
stroški postopka - pravočasnost priglasitve stroškov - ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve - prosti preudarek - nagrada za narok
Ker so za postopek določitve nujne poti v ZST-1 takse določene v nespremenljivih zneskih (poglavje 9.7. taksne tarife), se v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZOdvT za odmero odvetniške nagrade v tej zadevi uporabljajo določbe o vrednosti po ZOdvT (22. člen ZOdvT).
Nagrada za narok v eni (pravdni oziroma nepravdni) zadevi se prizna zgolj enkrat.
odškodnina za smrt bližnjega – posredni oškodovanci – trajnejša življenjska skupnost med bratom in sestro
V konkretnem primeru je pokojni brat ostal v družinski skupnosti z materjo, tožnica pa si je po odselitvi ustvarila svojo življenjsko oziroma družinsko skupnost s partnerjem ter kasneje tudi otrokom. Ne glede na njen odnos z bratom po odselitvi, ki se je kazal v globoki čustveni navezanosti, medsebojni pomoči, vsakodnevnih stikih in skupnem gospodarjenju na domačiji pri materi, je to tista pravno odločilna okoliščina, ki onemogoča zaključek, da je med njima obstajala trajna življenjska skupnost.
Ker z ugotovitvenim zahtevkom ni dopustno zahtevati zgolj ugotovitve (ne)obstoja nekega dejstva, ne morejo biti predmet ugotovitvenega zahtevka posamezne materialnopravne predpostavke pravnega razmerja, kakor tudi ni možno zahtevati ugotovitve vsebine pravne norme.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0070434
OZ člen 459, 459/1, 465, 468. ZVKSES člen 29. ZPP člen 76, 76/3, 76/5.
sposobnost biti stranka – etažni lastniki – podelitev sposobnosti biti stranka – prodajna pogodba – stanovanje – parkirišče – jamčevalni zahtevki – stvarna napaka – skrita napaka – grajanje napak – običajne lastnosti stvari – notifikacijska dolžnost
Tožbo so vložili vsi etažni lastniki in vsi imajo kot fizične osebe sposobnost biti stranka. Premoženja, ki je pogoj za priznanje lastnosti stranke, etažni lastniki kot skupnost nimajo. Institut podelitve sposobnosti biti stranka pa ni namenjen lažjemu oblikovanju tožbenih zahtevkov.
Kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja kot etažnega dela stavbe je pravilno izpolnjena, če posamezen etažni lastnik poleg etažnega dela stavbe pridobi tudi ustrezen solastninski del na skupnih delih stavbe. Če bi tožnikom moralo biti zagotovljeno določeno število skupnih parkirnih mest, jim je tožena stranka prodala nepremičnino s stvarno napako. V tem primeru imajo tožniki do toženke jamčevalne zahtevke po 468. členu OZ.
Ni mogoče hkrati uveljavljati zahtevkov iz naslova odgovornosti za stvarne napake in odškodninske odgovornosti.
Od tožene stranke se pri prodaji stanovanj zahteva postrožena skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka. Če je tožnikom prodala nepremičnine, ki nimajo predpisanih lastnosti (s pravilnikom predpisanih parkirnih mest), ni ravnala s potrebno skrbnostjo. Ob ustrezni skrbnosti bi morala vedeti, da prodaja stvar z napako. Ko pa je tako, tožniki ne izgubijo pravice sklicevati se na napake, četudi jih ne grajajo pravočasno.
aktivna legitimacija - nujno sosporništvo - skupna terjatev zakoncev - terjatev iz naslova vlaganj v poslovni prostor – dogovor med zakoncema
Ni se mogoče strinjati s stališčem prvostopenjskega sodišča, da bi morala oba zakonca na aktivni strani nastopati kot nujna sospornika tudi v primeru dogovora med njima, da le eden uveljavlja terjatev skupnega premoženja.
Tožnik v konkretnem primeru ni z ničemer prispeval k nastanku škode, kljub temu, da je stroj čistil med njegovim obratovanjem. Res je delavec dolžan opravljati dela s takšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje, vendar je v konkretnem primeru odgovornost za nastanek škode v celoti na zavarovancu toženke, ki je kljub temu, da je bil o načinu čiščenja tiskarskega stroja med delovanjem obveščen in je vedel, da gre za stalno tovrstno prakso, takšno delo dopuščal in je opustil potrebne in predpisane varnostne ukrepe v zvezi s tem.