Tožnica je izrecno izjavila, da umika tožbo, tožena stranka pa se je z umikom strinjala, zato je bilo potrebno postopek po 2. odstavku 188. člena ZPP ustaviti.
Čeprav je morala tožena stranka odgovoriti na večje število podobnih tožb, odgovori na tožbe pa naj bi bili po vsebini identični, to ne spremeni dejstva, da je bil vsak odgovor na tožbo nujno potreben za pravdo. Zato vložitve večjega števila sicer podobnih odgovorov na tožbo ni mogoče šteti kot takšno okoliščino, ki bi omogočala sorazmerno znižanje stroškov.
gradbena pogodba – pravočasno grajanje napak – začetek teka roka – napake v solidnosti zgradbe – normalna funkcija objekta – pogodbena vrednost del – cena na enoto
Kot napake po 662. členu OZ ne štejejo le napake, ki ogrožajo obstoj zgradbe (da bi se ta zaradi njih lahko porušila), pač pa tudi napake, zaradi katerih je onemogočena oziroma okrnjena normalna funkcija objekta.
Napake, kot jih zatrjuje tožena stranka, predstavljajo takšne napake, da jih ob prevzemu del ni bilo mogoče opaziti, ampak so se pojavile kasneje (ob pojavu meteorne vode). Skladno z navedenim zato ni mogoče od tožene stranke terjati grajanja napak ob prevzemu del oziroma podpisu primopredajnega zapisnika.
ZPP člen 86, 86/3, 367, 374, 374/1. ZDSS-1 člen 19.
zavrženje vloge - starostna pokojnina
Tožnica je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila vlogo „Protest na odgovor Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani“. Pritožba zoper odločitev pritožbenega sodišča ni možna, možno je le izredno pravno sredstvo. Vloga tožnice, če se šteje kot izredno pravno sredstvo - revizija, je nedovoljena, ker tožnica za takšno pravno dejanje nima postulacijske sposobnosti oziroma tega ni izkazala (da ima opravljen pravniški državni izpit). Zato je tožničino vlogo potrebno zavreči (1. odstavek 374. člena ZPP).
tolmač - listina - tuj jezik - sodno imenovanje - overjen prevod
Določba drugega odstavka 226. člena ZPP ne pomeni, da bi morala tožeča stranka predložiti prevod dokaznih listin po sodno določenem tolmaču. To pa ne pomeni, da mora prevod takšnih listin izdelati oseba, imenovana s strani sodišča.
ZŠtip člen 24. ZUP člen 8, 140, 140/2, 243, 243/1, 245, 245/3.
Zoisova štipendija
Tožnica je pravočasno predložila potrdilo o udeležbi na prvenstvu v pomnjenju, to pa je dokazilo, ki ga tožnica predhodno (v prejšnjem študijskem letu) še ni uveljavljala za namen pridobitve Zoisove štipendije iz naslova izjemnih dosežkov. Organ, ki je izdal odločbo, bi moral zato, upoštevajoč 1. odst. 243. čl. ZUP, ob prejemu tožničine pritožbe dopolniti postopek in v primeru, da dokazila o udeležbi na prvenstvu Velike Britanije v pomnjenju dejansko ni imel v spisu, tožnico skladno z 2. odst. 140. čl. ZUP pozvati, da za svoje navedbe predloži dokaze. Navedeno je bilo še toliko bolj potrebno zato, ker obrazec vloge v spornem obdobju ni dopuščal niti specifikacije dejstev, na podlagi katerih se uveljavljajo izjemni dosežki, niti specifikacije dokazov. Ker tožena stranka ni ravnala na naveden način, temveč je tožničino pritožbo zavrnila kot neutemeljeno, ne da bi predhodno dopolnila postopek in popolno ugotovila vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, je njena odločitev nezakonita.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4. ZDAVP-2 člen 36. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 23.a.
sodna taksa - oprostitev plačila - individualni delovni spor - pravna oseba - odlog plačila
Prvotožena stranka kot pravna oseba še posluje, saj transakcijskih računov nima zaprtih, zato bi zmogla plačilo sodne takse, vendar teh sredstev, v posledici blokade transakcijskih računov, ki je izkazana v evidencah AJPES tudi na dan odločanja pritožbenega sodišča, prvotožena stranka ni zmožna poravnati takoj. Če ima dolžnik blokirane transakcijske račune, preko katerih bi moral opraviti plačilo, je jasno, da tega ne more izvesti. Ker v obravnavani zadevi tudi ni izkazano, da bi prvotožena stranka razpolagala z gotovino, da bi lahko z njo plačala sodno takso, je pritožbeno sodišče odložilo plačilo sodne takse do izdaje odločbe pritožbenega sodišča.
V skladu z določbo drugega odstavka 57. člena ZMEPIZ podatke za posameznega zavarovanca, ki jih dajalec podatkov ni posredoval v zakonsko določenih rokih, zbere ob nastanku zavarovalnega primera tožena stranka. Če dajalec podatkov več ne posluje, se pri uveljavljanju pravic upoštevajo le prijavljeni podatki. Toženec je torej tako pravilno upošteval podatke, kakor jih je imel v matični evidenci in kakor jih je zbral ob nastanku zavarovalnega primera.
lastninjenje kmetijskih zemljišč – pridobitev lastninske pravice po samem zakonu - sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Na podlagi določbe čl. 14 ZSKZ in čl. 5 ZLPP, pridobi Republika Slovenija lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih po samem zakonu (ex lege). Tožeča stranka je zatrjevala, da je lastninsko pravico na obeh nepremičninah pridobila na originarni pridobitni način RS, in bi torej moral za vknjižbo lastninske pravice na njo zadostovati že ugotovitveni zahtevek, kakor ga je podala tožeča stranka pod točko 1 svojega zahtevka. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da ve, da je vpis v zemljiško knjigo zato le deklaratorne narave. Na te trditve pa sodišče prve stopnje ni dalo adekvatne obrazložitve in v tej zvezi ni sprejelo pravilne materialnopravne odločitve, glede potrebnosti izdaje t.i. listine za vknjižbo lastninske pravice.
ZDR člen 112. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-4. ZPIZ/92 člen 125, 126.
obnova postopka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu - pokojninska osnova
Tožena stranka je odločala o priznanju pravice do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, kot je bila ta pravica urejena v določbah ZPIZ/92. Ugotavljanje pokojninske osnove je bilo v pristojnosti tožene stranke, s tem da ugotovljena pokojninska osnova ne pomeni neke samostojne pravice, temveč služi le kot podlaga pri odločanju o odmeri pravic, ki gredo zavarovancem. Za predhodno vprašanje v smislu ZUP gre, kadar je neka pravica, obveznost oziroma pravno razmerje, sestavni del dejanskega stanja, od katerega je odvisna odločitev v upravni zadevi, odločanje o tem vprašanju pa je v pristojnosti sodišča ali kakšnega drugega organa, če o obstoju oziroma neobstoju takšne pravice, obveznosti oziroma pravnega razmerja še ni bilo pravnomočno odločeno. Odločba, v zvezi s katero je bila predlagana obnova postopka, je bila izdana s strani pristojnega organa tožene stranke, ki je bil pristojen, da odloči o pravici do nadomestila plače, kot tudi o sami višini tega nadomestila. V zadevi torej ni šlo za neko vprašanje, o katerem bi bil pristojen odločati kakšen drug organ ali sodišče. Zato ni podan obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP (po tej določbi se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil).
solastnina - načelo specialnosti - stena - del stavbe - dogovor o nastanku solastnine - predhodno vprašanje - ureditev razmerij med solastniki
Na posamezni stavbi ne more hkrati obstajati lastnina in solastnina, če ne gre za stavbo v etažni lastnini. Stena kot del stavbe je nesamostojen del, ki deli pravno usodo glavne (celotne) stvari. Na njem nihče ne more pridobiti lastninske pravice, ki bi bila drugačna od lastninske pravice na celotni stvari oziroma na preostalem delu stvari.
škodni dogodek na parkirišču - upravljanje z vozilom - delovanje motornega vozila - premikajoča se motorna vozila - objektivna odgovornost - vzročna zveza - nastanek škode - višina odškodnine – kratkotrajen strah
Do škode je prišlo v zvezi z nevarnim položajem vozila na dovozni poti parkirišča, po kateri se odvija promet (hitrost vožnje je tam omejena s splošnim določilom 50 km/h), kar pomeni, da je bilo tudi vozilo Chevrolet Kalos (voznice N. V.), čeprav je mirovalo, udeleženo v prometu, saj je pomenilo vir povečane nevarnosti.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - stavbno zemljišče – namembnost zemljišča – substančna odškodnina – odškodnina za stranske učinke
Razlastitvenemu upravičencu gre odškodnina ne samo zaradi razlastitve, t.i. substančna odškodnina, temveč tudi za stranske posledice razlastitve (t.i. odškodnina za stranske učinke), vendar pa mora predlagatelj stranske učinke zatrjevati in tudi dokazati.
predlog predhodne odredbe – verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve – trditveno in dokazno breme – premoženjsko stanje dolžnika
Upnik mora v predlogu za izdajo predhodne odredbe podati trditve in predlagati dokaze, iz katerih izhaja celovita slika o finančnem oziroma premoženjskem stanju dolžnika, na podlagi katere je mogoče sklepati na ogroženost bodoče uveljavitve terjatve. Tudi slabo premoženjsko stanje družbe in njena trenutna plačilna nesposobnost namreč ne utemeljujeta izdaje predhodne odredbe, če dolžnik sicer ima premoženje večje vrednosti, upnikova terjatev pa v primerjavi z njim ni visoka.
odškodnina za smrt bližnjega – posredni oškodovanci – trajnejša življenjska skupnost med bratom in sestro
V konkretnem primeru je pokojni brat ostal v družinski skupnosti z materjo, tožnica pa si je po odselitvi ustvarila svojo življenjsko oziroma družinsko skupnost s partnerjem ter kasneje tudi otrokom. Ne glede na njen odnos z bratom po odselitvi, ki se je kazal v globoki čustveni navezanosti, medsebojni pomoči, vsakodnevnih stikih in skupnem gospodarjenju na domačiji pri materi, je to tista pravno odločilna okoliščina, ki onemogoča zaključek, da je med njima obstajala trajna življenjska skupnost.
odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - kršitev osebnostnih pravic - nezakonito delo organov - zastaranje odškodninske terjatve - nepremoženjska škoda - merila za določitev primerne odškodnine – javni interes – bodoča škoda
Obveščanje o poteku kazenskega postopka zoper tožnika in soobtožene je v obravnavanem primeru utemeljeval in opravičeval javni interes. Ker organi tožene stranke pri obveščanju javnosti niso prestopili meja dopustnih posegov v tožnikove ustavne pravice, njihovo ravnanje ni bilo protipravno. Za morebitne komentarje in prispevke v medijih, ki so jih slednji objavljali glede na dobljene informacije tožene stranke o poteku kazenskega postopka, pa ne more odgovarjati tožena stranka, pač pa mediji sami.
Duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti predstavljajo enotno obliko škode.
SPZ člen 32, 33, 33/1, 35. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24.
motenje posesti – posest – posestno varstvo – javna cesta - javno dobro – odlok o karakterizaciji javnih cest
Javne ceste so javno dobro, ki je izven javnega prometa. Na njem je zaradi splošne dostopnosti ter začasne in anonimne uporabe posestno varstvo posameznikov izključeno.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0070422
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1. ZPP člen 7, 212. OZ člen 92. ZOdvT člen 14, 14/2, 19.
priposestvovanje – zakonita posest – dobra vera – ugovor ničnosti pogodbe – kršitev predkupne pravice – razpravno načelo – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti le v okviru trditvene podlage, ki jo ponudijo stranke.
Toženec je podal ugovor ničnosti pogodbe zaradi kršitev predkupne pravice pri sklenitvi obravnavane pogodbe, ki naj bi se nanašala na kmetijsko zemljišče, prepozno in brez ustreznega opravičila. Zaradi prekluzije ta ugovor ni upošteven. Poleg tega pa glede kršitve predkupne pravice pri prodaji kmetijskih zemljišč ZKZ ni predvideval ničnostne sankcije, pač pa le relativno neveljavnost pogodbe (izpodbojnost), ki jo je v določenih rokih lahko uveljavljal le prizadeti predkupni upravičenec kot potencialni kupec, ne pa stranke pogodbe. Zato se tožena stranka kot pravna naslednica prodajalke na izpodbojnost pravnega posla v tem postopku tudi sicer ne more uspešno sklicevati.
pasivna legitimacija - položaj upravnika – sklepanje poslov s tretjimi osebami - pooblastilo za izvedbo plačila
Upravnik v razmerju do tretjih nastopa v imenu in na račun etažnih lastnikov,. Vendar je iz dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da so etažni lastniki pooblastili toženo stranko za poravnavo obveznosti za opravljene storitve tožeči stranki, s tem izkazana podlaga za uveljavljanje terjatve tožeče stranke iz naslova opravljenih slikopleskarskih del neposredno od tožene stranke.
nepremoženjska škoda – zvin vratne hrbtenice – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – sekundarni strah – nagrada za posel – predpravdni odškodninski zahtevek
Pri odmeri odškodnine za zvin vratne hrbtenice je treba upoštevati tudi dejstvo, da so se odškodnine za zvin vratne hrbtenice po letu 2008 v poprečju znižale v višini pol do ene povprečne plače.