Tožnica je revizijo vložila sama in ni zatrjevala niti dokazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je bilo potrebno njeno revizijo kot nedovoljeno zavreči (1. odst. 374. člena ZPP).
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZDSS-1 člen 63.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje dela tožbe - preuranjena tožba - sodno varstvo
Tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen za delo, zato je njegov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil v spornem obdobju zaradi bolezni začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času, utemeljen.
Tožena stranka v predsodnem postopku o odmeri in izplačevanju nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo še ni odločila ne s prvostopno, še manj pa z drugostopno odločbo, zoper katero bi tožeča stranka glede na 63. člen ZDSS-1 šele lahko uveljavljala sodno varstvo. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo v delu, s katero uveljavlja, da se mu za sporno obdobje obračuna in izplača nadomestilo za čas začasne nezmožnosti za delo, zavreči.
ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 358.
invalidska pokojnina - izdaja novega upravnega akta
Ker je prvostopenjska sodba v zavrnilnem delu izreka glede razvrstitve tožnika v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine pravnomočna, je bilo potrebno izpodbijani del o odpravi izpodbijanih posamičnih upravnih aktov in vrnitvi zadeve v ponovno upravno odločanje spremeniti in tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrniti.
V pravni standard dolgotrajnosti in nesorazmernosti težav pri ugotavljanju dejanskega stanja iz 82. člena ZDSS-1 (po katerem lahko sodišče v primeru, če tožbenemu zahtevku ugodi, ne glede na določbo drugega odstavka 81. člena tega zakona izpodbijani upravni akt odpravi in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami) ni mogoče uvrstiti diagnostične obdelave. Pravilnost in zakonitost posamičnih upravnih aktov namreč sodišče lahko presoja le ob upoštevanju razpoložljive listinske medicinske dokumentacije, razpoložljive do izdaje drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne upravne odločbe.
Tožnik je v tem sporu vtoževal izplačilo odškodnine v višini, ki ne dosega revizijskega praga 40.000,00 EUR, zato revizija na podlagi 367/2 člena ZPP v tem sporu ni dovoljena. Prav tako iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila revizija v tem individualnem delovnem sporu dopuščena (člen 367/4 ZPP).
Člen 86/3 ZPP določa, da lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ta določba ne velja le v primerih, če ima stranka oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ker tožnik ni vložil revizije po odvetniku, temveč jo je vložil sam, pri čemer pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je bilo potrebno tožnikovo revizijo tudi iz tega razloga zavreči.
Nad toženo stranko je bil po vročitvi tožbe in pred iztekom 30-dnevnega roka za odgovor na tožbo začet stečajni postopek. Zato bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 205. člena ZPP postopek v tem individualnem delovnem sporu prekiniti z dnem začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, po prvem odstavku 208. člena ZPP pa bi se ta postopek lahko nadaljeval šele, ko bi ga stečajni upravitelj prevzel oziroma ko bi ga sodnik povabil naj to stori. Ker sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, temveč je izdalo zamudno sodbo (čeprav za izdajo takšne sodbe niso bili izpolnjeni vsi pogoji iz člena 318 ZPP), je bistveno kršilo določbe postopka po 7. točki člena 339/2 ZPP.
Zoisova štipendija - višina štipendije - dodatek za izobraževanje zunaj stalnega bivališča
O dodelitvi državne in Zoisove štipendije, pa tudi o pripadajočem dodatku za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča, na temelju 1. odst. 44. čl. ZŠtip, se odloči bodisi za obdobje od vložitve zahtevka bodisi z dnem vpisa v izobraževalni program do konca izobraževalnega programa. Tožnik je pogoje za nadaljevanje pravice do Zoisove štipendije izpolnjeval na dan vpisa v izobraževalni program, pogoje za pridobitev dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča pa je pridobil šele z dnem prijave začasnega prebivališča. Navedeno pomeni, da mu je bila Zoisova štipendija pravilno dodeljena z dnem vpisa v izobraževalni program, medtem ko bi mu moral biti dodatek pravilno dodeljen od vložitve zahtevka dalje, saj na dan vpisa v izobraževalni program še ni izpolnjeval pogojev za priznanje dodatka.
zamudna sodba - obveznost plačila - plačilo za delo - plača - plačilo razlike plače
Delavcu pripada plačilo mesečne plače za opravljeno delo v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Ker tožena stranka tožniku ni izplačala plače, kot je bila določena v pogodbi o zaposlitvi, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače utemeljen.
invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije
Pri tožnici, invalidki III. kategorije invalidnosti, je prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je njen tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine, utemeljen.
zavrženje tožbe- sodno varstvo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pisno opozorilo pred odpovedjo nima samostojnega pravnega varstva, ker je le predpostavka v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če do tega kasneje pride. Šele v primeru, ko delavec pred sodiščem prve stopnje izpodbija redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, sodišče na podlagi ugovorov delavca poleg redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi presoja tudi zakonitost in obstoj utemeljenih razlogov za izdajo opozorila.
V ustaljeni sodni praksi se za povračilo stroškov tožeči stranki ob umiku tožbe uporablja 158. člen ZPP, čeprav prvi odstavek 158. člena cit. ZPP dejansko eksplicitno ureja zavezanost tožeče stranke tako, da je ob umiku tožbe dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Tožnik v konkretnem primeru ni z ničemer prispeval k nastanku škode, kljub temu, da je stroj čistil med njegovim obratovanjem. Res je delavec dolžan opravljati dela s takšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje, vendar je v konkretnem primeru odgovornost za nastanek škode v celoti na zavarovancu toženke, ki je kljub temu, da je bil o načinu čiščenja tiskarskega stroja med delovanjem obveščen in je vedel, da gre za stalno tovrstno prakso, takšno delo dopuščal in je opustil potrebne in predpisane varnostne ukrepe v zvezi s tem.
kršitev osebnostne pravice – pravica do dobrega imena in časti – namen zaničevanja – objava sodbe – odškodnina zaradi razžalitve časti in dobrega imena - pravica do obveščenosti - resnična dejstva
Kršitev osebnostne pravice je tožnica konkretizirala izključno z navedbami, da so toženci z žaljivimi in neresničnimi navedbami posegli v njeno čast in dobro ime. Zato je bistveno, da pojasnjeni komentar o spornih zasebnih interesih, v okviru katerega je tožnica primeroma omenjena, temelji na resničnih dejstvih in da, čeprav v kontekstu celotnega letaka dobi nekoliko negativno konotacijo, ne odraža namena zaničevanja.
Ugotovitev, da je šepanje neizrazito, pomeni, da se v zunanjosti ne izrazi, da ga ni opaziti, da torej ne predstavlja spremembe v tožnikovi zunanjosti. V tej situaciji že osnovno objektivno merilo za prisojo odškodnine zaradi skaženosti ni podano.
Pregled prevoznega sredstva, opravljen po drugem odstavku 148. člena ZKP, ni formalno procesno dejanje, zato o njem ni potrebno narediti zapisnika, policisti o njem naredijo le uradni zaznamek.
Oseba, ki ji je bila droga zasežena, se v tem kazenskem postopku lahko tretira kot „oškodovanec“. Osebe, ki od storilca kupi prepovedano drogo in jo kasneje policistom izroči, ni treba opozarjati v smislu četrtega odstavka 148. člena ZKP.
Zamudna sodba temelji na absolutni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih gradi svoj tožbeni zahtevek, zato zaradi te domneve sodišče v postopku ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih navedb in zato zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj se dejansko stanje ne ugotavlja.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno presojalo izpodbojnost celotne transakcije, izvedene med pravdnima strankama in sicer izdobavo in izvedbo litega asfalta in pobot zneska po računu tožeče stranke za to opravljeno storitev z zneskom odprtih terjatev po že zapadlih računih tožene stranke, saj šele oboje skupaj tvori eno izpolnitveno dejanje, ker je dobava in izvedba litega asfalta bila izvedena zgolj zato, da bi s pobotom prišlo do poplačila prej nastale terjatve tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je glede obstoja objektivnega elementa izpodbojnosti pravilno presodilo, da ta nedvomno obstoji, saj je stečajni dolžnik (tožeča stranka) svoj del obveznosti izpolnil za tem, ko je tožena stranka že izpolnila svoj del obveznosti in opravila storitve na podlagi pogodbe, tožena stranka pa je na podlagi pobota, ki je sledil, dobila poplačane vse svoje terjatve do tožeče stranke, s tem pa je prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, tako da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatve v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
nepremoženjska škoda – zvin vratne hrbtenice – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – sekundarni strah – nagrada za posel – predpravdni odškodninski zahtevek
Pri odmeri odškodnine za zvin vratne hrbtenice je treba upoštevati tudi dejstvo, da so se odškodnine za zvin vratne hrbtenice po letu 2008 v poprečju znižale v višini pol do ene povprečne plače.
izpraznitev stanovanja – najemna pogodba za določen čas – uporabnina – sprememba tožbe
Plačevanje najemnine oziroma uporabnine za uporabo stanovanja po prenehanju najemne pogodbe narave razmerja med strankama ne spreminja in ne vzpostavlja med njima pogodbenega razmerja.
pasivna legitimacija - položaj upravnika – sklepanje poslov s tretjimi osebami - pooblastilo za izvedbo plačila
Upravnik v razmerju do tretjih nastopa v imenu in na račun etažnih lastnikov,. Vendar je iz dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da so etažni lastniki pooblastili toženo stranko za poravnavo obveznosti za opravljene storitve tožeči stranki, s tem izkazana podlaga za uveljavljanje terjatve tožeče stranke iz naslova opravljenih slikopleskarskih del neposredno od tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0078757
ZDru-1 člen 14. OZ člen 131, 148.
sodno varstvo zoper dokončno odločbo organa društva - presoja zakonitosti odločbe - prestop v drug klub - izpodbijanje odločbe pred sodiščem - pravilnik - pogodba o štipendiranju – protipravnost - uporaba prava - Bosmanovo pravilo - ničnost pogodbe
Pri prestopu igralcev znotraj ene države članice EU se v celoti uporablja notranje pravo same članice EU. Ne glede na to pa v konkretnem primeru ne gre za plačilo odškodnine ob prestopu igralca, pač pa za plačilo pogodbeno dogovorjenih obveznosti, za katere se je igralec zavezal, da jih bo ob prestopu povrnil klubu.