ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4. ZDAVP-2 člen 36. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 23.a.
sodna taksa - oprostitev plačila - individualni delovni spor - pravna oseba - odlog plačila
Prvotožena stranka kot pravna oseba še posluje, saj transakcijskih računov nima zaprtih, zato bi zmogla plačilo sodne takse, vendar teh sredstev, v posledici blokade transakcijskih računov, ki je izkazana v evidencah AJPES tudi na dan odločanja pritožbenega sodišča, prvotožena stranka ni zmožna poravnati takoj. Če ima dolžnik blokirane transakcijske račune, preko katerih bi moral opraviti plačilo, je jasno, da tega ne more izvesti. Ker v obravnavani zadevi tudi ni izkazano, da bi prvotožena stranka razpolagala z gotovino, da bi lahko z njo plačala sodno takso, je pritožbeno sodišče odložilo plačilo sodne takse do izdaje odločbe pritožbenega sodišča.
Pri tožnici še ni podana invalidnost, ker je pri njej potrebno dodatno diagnostično in terapevtsko obravnavanje. Ker tožničino zdravljenje še ni zaključeno, njen tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Med tožnikom in tožencem ni bil sklenjen ustni dogovor o višji urni postavki za določitev tožnikove plače. Toženec je tožniku plačo obračunaval in izplačeval v višini, kot je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, zato tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače med pogodbeno in ustno dogovorjeno višino plače ni utemeljen.
Tožnik je v tem sporu vtoževal izplačilo odškodnine v višini, ki ne dosega revizijskega praga 40.000,00 EUR, zato revizija na podlagi 367/2 člena ZPP v tem sporu ni dovoljena. Prav tako iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila revizija v tem individualnem delovnem sporu dopuščena (člen 367/4 ZPP).
Člen 86/3 ZPP določa, da lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ta določba ne velja le v primerih, če ima stranka oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ker tožnik ni vložil revizije po odvetniku, temveč jo je vložil sam, pri čemer pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je bilo potrebno tožnikovo revizijo tudi iz tega razloga zavreči.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina
Pri tožnici, invalidki III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine, neutemeljen.
ZUJF člen 143. ZOPRZUJF člen 143, 143/3. ZPP člen 158, 158/1.
ustavitev postopka - pravdni stroški
Tožeča stranka je tožbo umaknila še pred razpisom naroka za glavno obravnavo, glede na to, da je tožena stranka po razveljavitvi 143. člena ZUJF z izplačevanjem nezmanjšanih zneskov pokojninske dajatve za vnaprej takoj odpravila protiustavni poseg v višino pokojninske dajatve, v zvezi s plačilom razlik protiustavno zmanjšanih zneskov pokojninske dajatve za nazaj pa je izdala odločbo v skladu z 3. odst. 143. člena ZOPRZUJF. Kljub temu, da je z upravnim aktom izplačilo protiustavno znižane razlike pokojninske dajatve izpolnjeno le delno v višini 20 % pripadajočega zneska ob izplačilu pokojnin za sporno obdobje, v preostalih 80 % razlike pa odloženo v izpolnitev na kasnejše obdobje, se tožeča stranka s takšnim načinom izpolnitve strinja, zaradi česar je ne more zadeti sankcija zamujenega umika tožbe. Zato je tožena stranka tožeči dolžna povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
zamudna sodba - obveznost plačila - plačilo za delo - plača - plačilo razlike plače
Delavcu pripada plačilo mesečne plače za opravljeno delo v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Ker tožena stranka tožniku ni izplačala plače, kot je bila določena v pogodbi o zaposlitvi, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače utemeljen.
Kolektivna pogodba za javni sektor člen 36. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi člen 47.
dodatek za mentorstvo - klinično usposabljanje študentov - letni dopust
Tožnikov zahtevek za izplačilo razlike vrednosti opravljenega kliničnega usposabljanja, ki ga je tožnik opravljal skladno z dogovorom o izvajanju kliničnega usposabljanja študentov, ni utemeljen. Toženec (javni zavod - bolnišnica) nima pravne podlage za to izplačilo, saj sta v tem dogovoru tožnik in visoka šola zgolj dogovorila, da visoka šola plačuje mentorje na podlagi računov, ki jih izstavi učni zavod (tožena stranka) in prejetih poročil o opravljenem delu, medtem ko pravna podlaga in način plačevanja tožnika s strani tožene stranke nista bila določena. Tožniku dodatek za mentorstvo po 36. členu Kolektivne pogodbe za javni sektor ne pripada, saj ne gre za usposabljanje pripravnikov tožene stranke, oziroma delavcev, ki so na usposabljanje napoteni v skladu z zakoni, drugimi predpisi, kolektivnimi pogodbami ali splošnimi akti, ampak za klinično usposabljanje študentov visoke šole. Pravne podlage za izplačilo povečanega obsega dela ne daje niti dogovor o povečanem obsegu dela, ki ga tožnik ni podpisal. Ker tožnik tudi ni dokazal, da si je tožena stranka zaradi premalo izplačanega plačila za opravljene ure kliničnega usposabljanja študentov in dijakov pridobila protipravno premoženjsko korist, tožbeni zahtevek ni utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063748
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk člen 2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2.
javna priobčitev fonogramov – sorodne pravice – absolutne pravice – dolžnost obveščanja – civilnopravne sankcije – bodoče terjatve – neupravičena pridobitev – civilna kazen – reprezentativno združenje uporabnikov – poslovna dejavnost – pristop k podpisu individualne pogodbe – vezanost na skupni sporazum – odmena za uporabo fonogramov – povzročitev škode – zahtevek iz civilnega delikta – odškodnina – stroški poslovanja
Dolžnost mesečnega poročanja uporabnika tožnik ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Če uporabnik (kot v predmetni zadevi) ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožniku nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožeča stranka ne more prevaliti na toženo stranko.
odškodnina za nematerialno škodo – pravična denarna odškodnina – pravno priznana škoda – skaženost – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah
„Začasne skaženosti“ zakon ne pozna in duševne bolečine zaradi „začasne skaženosti“ tudi niso priznane kot posebna oblika pravno priznane škode. Lahko se jih upošteva zgolj kot eno od nevšečnosti v okviru škode zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem.
odškodnina za smrt bližnjega – posredni oškodovanci – trajnejša življenjska skupnost med bratom in sestro
V konkretnem primeru je pokojni brat ostal v družinski skupnosti z materjo, tožnica pa si je po odselitvi ustvarila svojo življenjsko oziroma družinsko skupnost s partnerjem ter kasneje tudi otrokom. Ne glede na njen odnos z bratom po odselitvi, ki se je kazal v globoki čustveni navezanosti, medsebojni pomoči, vsakodnevnih stikih in skupnem gospodarjenju na domačiji pri materi, je to tista pravno odločilna okoliščina, ki onemogoča zaključek, da je med njima obstajala trajna življenjska skupnost.
predlog predhodne odredbe – verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve – trditveno in dokazno breme – premoženjsko stanje dolžnika
Upnik mora v predlogu za izdajo predhodne odredbe podati trditve in predlagati dokaze, iz katerih izhaja celovita slika o finančnem oziroma premoženjskem stanju dolžnika, na podlagi katere je mogoče sklepati na ogroženost bodoče uveljavitve terjatve. Tudi slabo premoženjsko stanje družbe in njena trenutna plačilna nesposobnost namreč ne utemeljujeta izdaje predhodne odredbe, če dolžnik sicer ima premoženje večje vrednosti, upnikova terjatev pa v primerjavi z njim ni visoka.
umik lastnih delnic - pooblastilo za nakup lastnih delnic - umik brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala
Na podlagi pooblastila, danega upravnemu odboru na skupščini, je mogoče umakniti zgolj tiste lastne delnice, ki jih je družba pridobila na podlagi tega pooblastila. Na podlagi pooblastila skupščine upravnemu odboru za nakup lastnih delnic in njihov umik poslovodstvo ne more umakniti vseh lastnih delnic, ki jih ima družba v trenutku sklepanja uprave o umiku (tudi iz drugih naslovov), ampak le tiste lastne delnice, ki jih je dejansko pridobila na podlagi skupščinskega pooblastila. V tej zvezi lahko skupščina pooblasti poslovodstvo za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala le za tiste delnice, ki jih družba pridobi na podlagi takšnega pooblastila. Gre za vsebinsko povezanost nakupa in umika tako kupljenih lastnih delnic na podlagi pooblastila.
Poslovodstvo ne more samo umakniti sicer zakonito pridobljenih lastnih delnic iz drugih dovoljenih primerov, preden ni sprejet ustrezen skupščinski sklep. Takšen pravni posel uprave bi bil ničen. Upravni odbor sledi volji delničarjev, ki so jo izrazili na skupščini s pooblastilom za nakup in umik le bodočih lastnih delnic.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076884
OZ člen 86, 87. ZPP člen 181.
ugotovitvena tožba – pravni interes – ničnost pogodbe – prenos poslovnega deleža – kršitev predkupne pravice
Tožnik mora izkazati, da bi mu uspeh v takšni pravdi, torej ugotovitev ničnosti kakšnega posla, odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu ju zagotavlja zakon.
SPZ člen 32, 33, 33/1, 35. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24.
motenje posesti – posest – posestno varstvo – javna cesta - javno dobro – odlok o karakterizaciji javnih cest
Javne ceste so javno dobro, ki je izven javnega prometa. Na njem je zaradi splošne dostopnosti ter začasne in anonimne uporabe posestno varstvo posameznikov izključeno.
pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - javna naročila - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - pravni interes - zagovornik javnega interesa- legitimacija za vložitev tožbe - uveljavljanje ničnosti pogodbe - pogodbena stranka
V primerih, ko gre za pogodbo v zvezi z javnim naročilom, katere stranka ni Republika Slovenija, lahko ničnost takšne pogodbe poleg osebe, ki ima pravni interes, uveljavlja zgolj zagovornik javnega interesa.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072026
OZ člen 131, 171, 353, 353/1, 1050. ZOZP člen 7, 7/6, 41.
odškodninska odgovornost – prometna nesreča – soprispevek - kolo z motorjem – status zavarovanca – nezavarovano vozilo - višina regresa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - poravnava
Ker toženec ni imel sklenjenega obveznega zavarovanja za svoje vozilo, ni imel statusa zavarovanca. Zato prvo sodišče utemeljeno ni upoštevalo limita iz 6. odstavka 7. člena ZOZP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0070434
OZ člen 459, 459/1, 465, 468. ZVKSES člen 29. ZPP člen 76, 76/3, 76/5.
sposobnost biti stranka – etažni lastniki – podelitev sposobnosti biti stranka – prodajna pogodba – stanovanje – parkirišče – jamčevalni zahtevki – stvarna napaka – skrita napaka – grajanje napak – običajne lastnosti stvari – notifikacijska dolžnost
Tožbo so vložili vsi etažni lastniki in vsi imajo kot fizične osebe sposobnost biti stranka. Premoženja, ki je pogoj za priznanje lastnosti stranke, etažni lastniki kot skupnost nimajo. Institut podelitve sposobnosti biti stranka pa ni namenjen lažjemu oblikovanju tožbenih zahtevkov.
Kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja kot etažnega dela stavbe je pravilno izpolnjena, če posamezen etažni lastnik poleg etažnega dela stavbe pridobi tudi ustrezen solastninski del na skupnih delih stavbe. Če bi tožnikom moralo biti zagotovljeno določeno število skupnih parkirnih mest, jim je tožena stranka prodala nepremičnino s stvarno napako. V tem primeru imajo tožniki do toženke jamčevalne zahtevke po 468. členu OZ.
Ni mogoče hkrati uveljavljati zahtevkov iz naslova odgovornosti za stvarne napake in odškodninske odgovornosti.
Od tožene stranke se pri prodaji stanovanj zahteva postrožena skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka. Če je tožnikom prodala nepremičnine, ki nimajo predpisanih lastnosti (s pravilnikom predpisanih parkirnih mest), ni ravnala s potrebno skrbnostjo. Ob ustrezni skrbnosti bi morala vedeti, da prodaja stvar z napako. Ko pa je tako, tožniki ne izgubijo pravice sklicevati se na napake, četudi jih ne grajajo pravočasno.