izvršilni naslov - verodostojna listina - sklep o dedovanju - dedni dogovor - formalne predpostavke izvršbe - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Pri nepredložitvi izvršilnega naslova k predlogu za izvršbo v zakonsko zahtevani obliki ob vložitvi predloga za izvršbo gre za procesno (formalno) predpostavko izvršbe in ne materialno pravno predpostavko izvršbe.
Iz sklepa o dedovanju ni razviden obseg plačila, niti njegova zapadlost. Glede na to priloženi sklep o dedovanju ni izvršilni naslov, primeren za izvršbo. Sklepa o dedovanju, ki zaradi opisanih pomanjkljivosti ni za izvršbo primeren izvršilni naslov, ne more naknadno „popraviti“ sklenitev dogovora, dogovor pa sam zase tudi ne predstavlja izvršilnega naslova, saj ni bil sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa oziroma ne gre za nobenega izmed izvršilnih naslovov iz 17. člena ZIZ.
splošni pogoji - posebni dogovori med pogodbenikoma - ekstremni šport
Splošni pogoji AUVB 95 del zavarovalne pogodbe in da kot taki dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v navedeni pogodbi ter zavezujejo tako kot ti (prvi odstavek 120. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ), zato je rok za plačilo zavarovalnine začel teči z dnem, ko sta bila znana temelj in višina toženkine obveznosti, pri čemer je sporno, kdaj je do tega prišlo.
Vse tri kriterije za oceno zahtevnosti soteskanja potrebno presojati kumulativno in v medsebojni povezavi. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da toženka ni nasprotovala oceni izvedenca in sodišča prve stopnje o težavnosti preostalih dveh kriterijev (V2 in I) je potrebno zaključiti, da soteskanja po dolini reke Jerečice ni mogoče opredeliti kot nevarne športne DEJAVNOSTI v smislu ugovora zavarovalnega kritja. Toženka je bila tako s podanim temeljem svoje obveznosti seznanjena najkasneje s prejemom izvedenskega mnenja in je lahko tedaj tudi ugotovila višino svoje obveznosti iz zavarovalne police.
osebni stečaj – položaj stranke v postopku - priznanje terjatve - ugovor proti odpustu obveznosti - pravica do pritožbe
Upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, pridobi položaj stranke postopka osebnega stečaja šele, ko je njegova terjatev priznana.
Pritožnik, ki v času vložitve ugovora proti odpustu obveznosti še ni imel položaja stranke postopka in s tem tudi ne položaja upnika, sploh ni bil upravičen vložiti takega ugovora, sodišče prve stopnje pa ga ne bi smelo upoštevati in ga sploh ne bi smelo obravnavati.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078436
ZIZ člen 257, 269, 272, 272/2, 272/2-1. OZ člen 255, 259, 259/2. ZPP člen 343, 343/4.
začasna odredba – ugovor razsojene stvari – res iudicata - izpodbijanje pravnih dejanj – denarna terjatev – nedenarna terjatev – verjeten izkaz nevarnosti - pravilna navedba stranke - pravni interes za pritožbo
V drugi pravdni zadevi tožeča stranka od drugo tožene stranke vtožuje denarno terjatev, in sicer plačilo kupnine po prodajni pogodbi, s katero je tožeča stranka prodala drugo toženi stranki nepremičnino. Sodišče je v zadevi izdalo predhodno odredbo, s katero je dovolilo vpis predznambe zastavne pravice na nepremičninah v lasti dolžnika (ki je drugo tožena stranka), in še druga sredstva zavarovanja. V predmetnem pravdnem postopku, v katerem teče postopek zavarovanja, pa tožeča stranka izpodbija pravno dejanje drugo tožene stranke kot dolžnika, ugotovitveni in dajatveni zahtevek z dopustitvijo poplačila tožeče stranke iz nepremičnin, ki so predmet izpodbijane prodajne pogodbe (kar je nedenarna terjatev), pa uveljavlja zoper prvo toženo stranko. Glede na obseg in vsebino predlaganega zavarovanja kot tudi zatrjevano dejansko stanje, na katerem v tej zadevi temelji predlog za izdajo začasne odredbe, zato ne gre za pravnomočno razsojeno stvar.
MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070406
URS člen 37, 39. ZIZ člen 272, 272/2. OZ člen 134, 172.
regulacijska začasna odredba - prepoved bodočih ravnanj - težko nadomestljiva škoda - relativno javna oseba - tajnost občil - poseg v osebnostne pravice posameznika - objava prisluhov iz predkazenskega postopka
Tožena stranka lahko poroča o domnevnih povezavah iz ozadja prodaje A. tudi tako, da ne objavlja prisluhov. Ni pa mogoče, kot meni tožnik, da zaradi njegovih poslovnih povezav v zvezi z domnevnim kupcem družbe A., ne bi veljal za relativno javno osebo. Tožena stranka lahko piše o tožeči stranki, če meni, gre za interes javnosti o tem, kakšna je vloga tožnika pri prodaji A. Vendar ne more pri tem uporabiti tajnih prisluhov.
Razveljavitev pogodbe začne učinkovati, ko postane pravnomočna oblikovalna sodba, s katero je sodišče ugodilo zahtevku za razveljavitev in pogodbo razveljavilo. In ko začne učinkovati razveljavitev pogodbe, nastane povračilni zahtevek stranke, ki je izpolnila svojo obveznost na podlagi izpodbojne pogodbe.
O razveljavitvi pogodbe ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju, saj mora biti o tem vprašanju odločeno z oblikovalno pravnomočno sodbo, da ima lahko ta odločitev vpliv na odločitev o glavni stvari (sicer pogodba velja in ustvarja učinke za pogodbeni stranki) in ne more biti o tem razpravljano le v razlogih sodbe, kot o enem izmed razlogov za sprejem konkretne odločitve o glavni stvari.
Dopolnitev revizije je vložil tožnik osebno in ne po pooblaščencu, kar je v nasprotju z določbo 3. odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (kar dopolnitev revizije je) opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu. Prav tako je o reviziji Vrhovno sodišče RS že odločilo, tako da je dopolnitev revizije prepozna in s tem nedovoljena. Zato je bilo potrebno tožnikovo dopolnitev revizije zavreči (1. odstavek 374. člena ZPP).
neupravičena pridobitev – neupravičen dvig denarja iz TRR
Prvostopno sodišče je pravilno sodbo oprlo na določbo prvega odstavka 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), na podlagi katere je toženka dolžna vrniti neupravičeno pridobljeni denar.
ZGD-1 člen 498, 498/1, 499, 499/1. OZ člen 94. dokument : VSK0005879.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - posojilo - vrnitev posojila - pridobitev članske pravice v gospodarski družbi - pobotni ugovor - procesni pobot
Za takšna obveznostna razmerja, kot jih vzpostavi pridobitev članske pravice v gospodarski družbi, ni mogoče zagovarjati stališča, da so predstavljala le „trenutno obveznost“, zaradi katere naj bi po razdrtju pogodbe učinkovalo prenehanje pogodbe za nazaj (ex tunc).
Gre za objektivno merilo o stanju družbe, ki ga pravna teorija poimenuje kot kriza družbe, in pri katerem ni v primeru, ko je nad družbo začet insolvenčni postopek, pravno pomembno, ali so družbeniki ob dajanju posojila vedeli, ali bi morali vedeti, da je družba v takšnem kriznem stanju, da bi ji morali zagotoviti lastni kapital.
zdravniška napaka - mnenje izvedenca - vzročna zveza
Tako izvedensko mnenje pa izkazuje vsaj zadostno verjetnost, če ne že prepričanje o obstoju vzročne zveze med škodnim dogodkom (zdravniško napako) in nastalo škodo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075747
ZIZ člen 55, 55/8. ZPP člen 313. OZ člen 299, 378, 378/1.
pravdni stroški - zamuda - rok za prostovoljno izpolnitev - paricijski rok - začetek teka zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka - razlaga izvršilnega naslova
Obveznost povrnitve pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške postopka, katere stroške in v kakšni višini. Ne glede na to, da se roka medsebojno prekrivata (15 dni), je z vložitvijo pravnih sredstev prekinjen le paricijski rok, ki odlaga izvršljivost obveznosti, ne pa tudi materialnopravni rok za izpolnitev obveznosti, na katerega sta vezana zapadlost terjatve in začetek teka zamudnih obresti.
odlog izvršbe na predlog tretjega - pravica na predlaganem predmetu izvršbe - lastništvo premičnin - trditveno in dokazno breme - nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda - milejši kriterij odločanja
Zgolj dejstvo, da gre za premičnine, ki se nahajajo v nepremičnini, ki je last tretjega, ne izkazuje njegove lastninske pravice na navedenih premičninah, saj ne obstaja nobena pravna podlaga za tako domnevo, niti to iz vsebine navedenih listin ne izhaja.
Nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi jo utrpel tretji, ni mogoče enačiti s tisto, ki jo utrpi dolžnik, torej so glede presoje tega pogoja za odlog izvršbe kriteriji za tretjega nekoliko milejši kot za dolžnika, in v določenih primerih ni izključeno, da že posledica same izvršbe za tretjega pomeni nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ker tretji ne bo mogel doseči vrnitve predmeta. Vendar pa navedeno stališče ne odvezuje tretjega, da v predlogu za odlog izvršbe navede konkretna dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode zanj, ter predlaga za svoje trditve tudi dokaze.
Zastaviteljica je z ustanovitvijo hipoteke prevzela odgovornost za obveznost glavnega dolžnika do upnice. S tem ni nastala neka nova obveznost, pač pa je prevzela le odgovornost za izpolnitev obstoječe (že nastale) obveznosti glavnega dolžnika. To pa pomeni, da pritožnica v postopku osebnega stečaja nad dolžnico nima „svoje“ terjatve do dolžnice, zaradi česar tudi ni upnica.
Pripombe na zapisnik niso isto kot uveljavljanje kršitev pravdnega postopka, tožena stranka pa ne trdi, da bi na naroku uveljavljala kršitve, pa sodišče tega ne bi hotelo zapisati na zapisnik. Zato tožena stranka te kršitve v pritožbi ne more uveljavljati.
neupravičena obogatitev – sprememba sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – dobra vera pridobitelja
Zamudne obresti od neupravičeno prejetega zneska ne morejo začeti teči, preden je pravna podlaga za vračilo prejetega odpadla in je bil prejemnik s tem seznanjen.
sodni penali - načelo formalne legalitete - paricijski rok - suspenzivnost pritožbe - pravnomočnost sklepa o določitvi sodnih penalov
Za začetek teka dodatnega roka v sklepu o določitvi sodnih penalov je odločilna vročitev prepisa prvostopenjskega sklepa, če ni vložena pritožba. Če pa je vložena pritožba, začne teči paricijski rok prvi dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje, ki je odločilo o pravnem sredstvu.
Tožnik je s predlogom za izdajo začasne odredbe želel zadržati izvajanje odločbe toženca, s katero mu je priznal pravico do pokojnine glede na slovensko dobo in hkrati odločil, da ima od določenega dne dalje pravico do razlike med izplačanim zneskom prej priznane pokojnine na dan ponovne odmere ter seštevkom pokojnin, odmerjenih v obeh državah pogodbenicah, ter da bo razlika za posamezno koledarsko leto obračunana in izplačana po opravljeni zadnji valorizaciji slovenske pokojnine za posamezno koledarsko leto ter pridobitvi podatkov o višini srbske pokojnine za posamezno koledarsko leto. V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti, da bi tožniku zaradi pokojnine, priznane samo na podlagi pokojninske dobe prebite v Sloveniji, nastala težko nadomestljiva škoda. Ni izkazano, da srbski nosilec zavarovanja za dobo prebito pri njem, ne bi tožniku nakazoval pokojnine. Prav tako ni bilo ugotovljeno, da bi toženec ravnal samovoljno in tudi ni nobene nevarnosti, da tožniku pravica, v kolikor se bo ugotovila v sporu o glavni stvari, ne bi bila izvršena. Zato niso izpolnjeni pogoji določeni v 1. alinei 70. člena ZDSS-1 za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe in odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta.
subjektivni pogoj izpodbijanja - ugotavljanje insolventnosti - ustaljen in stabilen poslovni odnos - preverjanje finančne stabilnosti poslovnega partnerja
Upoštevaje dejstvo, da se ugotavljanje stanja insolventnosti običajno prepušča revizorjem oziroma za potrebe sodnih postopkov izvedencem finančne stroke, to je osebam z ustreznim strokovnim znanjem za podajo ocene takšnega stanja, ki imajo na voljo za to potrebne relevantne podatke, je od tožene stranke, ki je bila s tožečo stranko v dalj časa trajajočem ustaljenem in stabilnem poslovnem razmerju, pretirano strogo in skorajda nemogoče pričakovati in zahtevati, da bo pred vsako izpolnitvijo plačilne obveznosti preverjala kazalce finančne stabilnosti svojega poslovnega partnerja.
Ustaljen in stabilen poslovni odnos predstavlja namreč eno od okoliščin, zaradi katere tožena stranka ni imela razloga za morebitno povečano skrbnost v smeri bolj angažiranega ugotavljanja finančnega položaja tožeče stranke, oziroma da bi dvomila v njeno finančno stabilnost.
Vsaka stranka je dolžna svojo ustavno pravico do sodnega varstva izvrševati obzirno in z zadostno mero procesne skrbnosti. Dolžnik zoper vsak sklep sodišča (tudi zoper plačilne naloge za plačilo sodne takse) vlaga pravna sredstva, večinoma s povsem pavšalno utemeljitvijo ali celo brez nje. S tem se izvršilni postopek zavlačuje. V takem primeru je lahko podan dejanski stan zlorabe pravice in v kolikor bo dolžnik s takim ravnanjem nadaljeval, bo možno kaznovanje zaradi zavlačevanja postopka z zlorabo procesnih institutov.
Predujem predstavlja le oceno oziroma predvidevanje o višini stroška, zato upniku ni mogoče naložiti, da mora navedeni strošek priglasiti že ob samem plačilu predujma, saj se z dejanskim nastankom stroška cenitve in z njegovo višino seznani šele z izdajo sklepa o odmeri nagrade cenilcu in mu šele z vročitvijo tega sklepa prične teči subjektivni rok za priglasitev navedenega stroška.