ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - nedovoljenost pritožbe
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev.
nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – prometna nesreča – posttravmatski sindrom
Odškodnina kot celota je pravična odškodnina in pravilnosti njene odmere pritožbene navedbe ne morejo izpodbiti, saj pritožba tudi ne izkaže, da je odmera v nasprotju s sodno prakso.
stečaj zapuščine - predlog upravitelja za prodajo premoženja - stečajna masa - odgovornost za zapustnikove dolgove
V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine, začetega pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E, ne spada nepremičnina, temveč le terjatev do Republike Slovenije na podlagi odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD. Vendar pa je bilo v tem postopku že pravnomočno odločeno, da se nepremičnina proda. S tem je bilo že odločeno, da se bo prodaja opravila v stečajnem postopku.
osebni stečaj - ugovorni razlog - pogoj za odpust obveznosti - neplačilo prispevka - plačilo socialnih prispevkov - davek - nepravilni podatki
Zgolj zato, ker je socialne prispevke odmeril in uveljavljal davčni organ, to še ne pomeni, da se te terjatve obravnava kot davek. Med davki in prispevki so razlike.
Razveljavitev pogodbe začne učinkovati, ko postane pravnomočna oblikovalna sodba, s katero je sodišče ugodilo zahtevku za razveljavitev in pogodbo razveljavilo. In ko začne učinkovati razveljavitev pogodbe, nastane povračilni zahtevek stranke, ki je izpolnila svojo obveznost na podlagi izpodbojne pogodbe.
O razveljavitvi pogodbe ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju, saj mora biti o tem vprašanju odločeno z oblikovalno pravnomočno sodbo, da ima lahko ta odločitev vpliv na odločitev o glavni stvari (sicer pogodba velja in ustvarja učinke za pogodbeni stranki) in ne more biti o tem razpravljano le v razlogih sodbe, kot o enem izmed razlogov za sprejem konkretne odločitve o glavni stvari.
MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070406
URS člen 37, 39. ZIZ člen 272, 272/2. OZ člen 134, 172.
regulacijska začasna odredba - prepoved bodočih ravnanj - težko nadomestljiva škoda - relativno javna oseba - tajnost občil - poseg v osebnostne pravice posameznika - objava prisluhov iz predkazenskega postopka
Tožena stranka lahko poroča o domnevnih povezavah iz ozadja prodaje A. tudi tako, da ne objavlja prisluhov. Ni pa mogoče, kot meni tožnik, da zaradi njegovih poslovnih povezav v zvezi z domnevnim kupcem družbe A., ne bi veljal za relativno javno osebo. Tožena stranka lahko piše o tožeči stranki, če meni, gre za interes javnosti o tem, kakšna je vloga tožnika pri prodaji A. Vendar ne more pri tem uporabiti tajnih prisluhov.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – položaj stranke - legitimacija za pritožbo
V tem postopku ima položaj stranke vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena na seznamu navadnih terjatev, vsebovanem v poročilu o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju, ki ga je dolžnik priložil k predlogu za začetek tega postopka. Zato je vsak od teh upnikov procesno legitimiran za pritožbo.
osebni stečaj - odpust obveznosti - preizkusno obdobje - določitev preizkusnega obdobja - višina dolgov
Dolžina preizkusnega obdobja ni odvisna le od višine dolgov, zato dolžničina primerjava s preizkusnimi obdobji drugih dolžnikov zgolj po tem kriteriju ni primerna.
Tožena stranka je razpolagala z delom svojega premoženja in sicer s tremi nepremičninami, kar ne zadostuje za sklepanje, da bo zaradi tega uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena, ker ustanovitev nove družbe in prenos dela premoženja še ne pomeni takšnega ravnanja tožene stranke, ki bi kazalo na to, da bo uveljavitev tožničine terjatve onemogočena in pomeni le način poslovanja gospodarskega subjekta, ne pa npr. skrivanja, odtujevanja, torej razpolaganja, ki bi lahko pomenilo neposredno nevarnost, da pravnomočne sodbe, če bo izdana v korist tožnice, ne bo mogoče izvršiti. Na dan izdaje izpodbijanega sklepa tožena stranka tudi ni bila v postopku stečaja, prisilne poravnave ali likvidacije, prav tako ni imela blokiranega transakcijskega računa. Tožnica tako ni izkazala obstoja nevarnosti, da bi bila zaradi ravnanja tožene stranke uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena, zato njen predlog za izdajo začasne odredbe (prepoved odtujitve in obremenitve premoženja) ni utemeljen.
neupravičena obogatitev – sprememba sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – dobra vera pridobitelja
Zamudne obresti od neupravičeno prejetega zneska ne morejo začeti teči, preden je pravna podlaga za vračilo prejetega odpadla in je bil prejemnik s tem seznanjen.
Za odločitev v tej zadevi ključno vprašanje, ali je bilo ob prevzemu obveznosti dolžnika že jasno, da obveznosti ne bo mogoče poplačati. Če bi se izkazalo, da je dolžnik vedel, da obveznost ne bo poplačana, je podana ovira za odpust obveznosti.
Strankam (tako fizičnim kot pravnim osebam) s slabim premoženjskim stanjem je po ZST-1 zagotovljena tudi možnost, da se jih pod določenimi pogoji oprosti plačila sodne takse, zato pristop do sodišča ni nesorazmerno otežen, ureditev pa posledično ni ustavno nedopustna. Pravica, da v konkretnem postopku zaprosi za oprostitev plačila takse za pritožbo je bila zagotovljena tudi pritožnici, ki pa je ni izkoristila. Pravico do sodnega varstva si je tako omejila sama s svojo pasivnostjo.
Tožencu in ostalim rednim plačnikom je bilo poleg rednih obveznosti s spornim sklepom naloženo tudi plačilo dela zapadlih obveznosti skupnosti etažnih lastnikov, ki so nastale zaradi plačilne nediscipline ostalih etažnih lastnikov, torej dejansko tujega dolga, in to niti ne po zakonsko določenih merilih za delitev obratovalnih stroškov upoštevaje število posameznih delov, površino posameznega dela in število uporabnikov posameznega dela (prvi odstavek 30. člena SZ-1), temveč glede na toženčev (so)lastniški delež (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 8). Pravilno je prvostopno stališče, da naložitev takih dodatnih finančnih obveznosti (nekaterim) etažnim lastnikom brez podlage v zakonu ne more predstavljati posla rednega upravljanja.
odlog izvršbe na predlog tretjega - pravica na predlaganem predmetu izvršbe - lastništvo premičnin - trditveno in dokazno breme - nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda - milejši kriterij odločanja
Zgolj dejstvo, da gre za premičnine, ki se nahajajo v nepremičnini, ki je last tretjega, ne izkazuje njegove lastninske pravice na navedenih premičninah, saj ne obstaja nobena pravna podlaga za tako domnevo, niti to iz vsebine navedenih listin ne izhaja.
Nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi jo utrpel tretji, ni mogoče enačiti s tisto, ki jo utrpi dolžnik, torej so glede presoje tega pogoja za odlog izvršbe kriteriji za tretjega nekoliko milejši kot za dolžnika, in v določenih primerih ni izključeno, da že posledica same izvršbe za tretjega pomeni nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ker tretji ne bo mogel doseči vrnitve predmeta. Vendar pa navedeno stališče ne odvezuje tretjega, da v predlogu za odlog izvršbe navede konkretna dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode zanj, ter predlaga za svoje trditve tudi dokaze.
sodni penali - načelo formalne legalitete - paricijski rok - suspenzivnost pritožbe - pravnomočnost sklepa o določitvi sodnih penalov
Za začetek teka dodatnega roka v sklepu o določitvi sodnih penalov je odločilna vročitev prepisa prvostopenjskega sklepa, če ni vložena pritožba. Če pa je vložena pritožba, začne teči paricijski rok prvi dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje, ki je odločilo o pravnem sredstvu.
Tožnik je s predlogom za izdajo začasne odredbe želel zadržati izvajanje odločbe toženca, s katero mu je priznal pravico do pokojnine glede na slovensko dobo in hkrati odločil, da ima od določenega dne dalje pravico do razlike med izplačanim zneskom prej priznane pokojnine na dan ponovne odmere ter seštevkom pokojnin, odmerjenih v obeh državah pogodbenicah, ter da bo razlika za posamezno koledarsko leto obračunana in izplačana po opravljeni zadnji valorizaciji slovenske pokojnine za posamezno koledarsko leto ter pridobitvi podatkov o višini srbske pokojnine za posamezno koledarsko leto. V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti, da bi tožniku zaradi pokojnine, priznane samo na podlagi pokojninske dobe prebite v Sloveniji, nastala težko nadomestljiva škoda. Ni izkazano, da srbski nosilec zavarovanja za dobo prebito pri njem, ne bi tožniku nakazoval pokojnine. Prav tako ni bilo ugotovljeno, da bi toženec ravnal samovoljno in tudi ni nobene nevarnosti, da tožniku pravica, v kolikor se bo ugotovila v sporu o glavni stvari, ne bi bila izvršena. Zato niso izpolnjeni pogoji določeni v 1. alinei 70. člena ZDSS-1 za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe in odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta.
Vsaka stranka je dolžna svojo ustavno pravico do sodnega varstva izvrševati obzirno in z zadostno mero procesne skrbnosti. Dolžnik zoper vsak sklep sodišča (tudi zoper plačilne naloge za plačilo sodne takse) vlaga pravna sredstva, večinoma s povsem pavšalno utemeljitvijo ali celo brez nje. S tem se izvršilni postopek zavlačuje. V takem primeru je lahko podan dejanski stan zlorabe pravice in v kolikor bo dolžnik s takim ravnanjem nadaljeval, bo možno kaznovanje zaradi zavlačevanja postopka z zlorabo procesnih institutov.
subjektivni pogoj izpodbijanja - ugotavljanje insolventnosti - ustaljen in stabilen poslovni odnos - preverjanje finančne stabilnosti poslovnega partnerja
Upoštevaje dejstvo, da se ugotavljanje stanja insolventnosti običajno prepušča revizorjem oziroma za potrebe sodnih postopkov izvedencem finančne stroke, to je osebam z ustreznim strokovnim znanjem za podajo ocene takšnega stanja, ki imajo na voljo za to potrebne relevantne podatke, je od tožene stranke, ki je bila s tožečo stranko v dalj časa trajajočem ustaljenem in stabilnem poslovnem razmerju, pretirano strogo in skorajda nemogoče pričakovati in zahtevati, da bo pred vsako izpolnitvijo plačilne obveznosti preverjala kazalce finančne stabilnosti svojega poslovnega partnerja.
Ustaljen in stabilen poslovni odnos predstavlja namreč eno od okoliščin, zaradi katere tožena stranka ni imela razloga za morebitno povečano skrbnost v smeri bolj angažiranega ugotavljanja finančnega položaja tožeče stranke, oziroma da bi dvomila v njeno finančno stabilnost.
Upravnik večstanovanjske hiše je ob izostanku pogodbene podlage za izterjavo obratovalnih stroškov (ne pa tudi stroškov upravljanja) aktivno legitimiran, če jih je pred tem poravnal iz lastnih sredstev.