predhodna odredba – predlog za podaljšanje trajanja sklepa o predhodni odredbi
Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče odločilo zgolj o podaljšanju sklepa o predhodni odredbi in ni ponovno odločalo o odreditvi sredstev zavarovanja s predhodno odredbo, ker za to ni bilo nobene potrebe.
Presojo, ali je oporoko napisala in podpisala zapustnica, je sodišče pravilno prepustilo izvedencu za preiskave pisav in dokumentov, saj gre za strokovno vprašanje.
izločitvena pravica – priposestvovanje – dobra vera – družbena lastnina – deklaratoren vpis – zemljiškoknjižno dovolilo – pravica uporabe
Ker so se v sistemu družbene lastnine prenosi pravice uporabe večinoma odvijali izvenknjižno in njihov vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven, je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL dejansko (torej ne zgolj vpisano) pravico uporabe na nepremičninah ali njihovih delih.
Vpis le-te v zemljiško knjigo je v takšnih primerih deklaratorne narave. Dajatveni zahtevek po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila zato ni potreben in posledično tudi ni dovoljen.
sodno imenovanje članov nadzornega sveta - nesklepčen nadzorni sveti - pravni interes za pritožbo
Nasprotni udeleženec uveljavlja na podlagi istega dejanskega stanja (nesklepčnosti nadzornega sveta) sodno varstvo z intervencijo sodišča pri imenovanju članov nadzornega sveta, kot ga je na predlog predlagatelja v tem postopku z izpodbijanim sklepom sodišče že zagotovilo, saj je z njim odpravljeno stanje nesklepčnosti in s tem neoperativnosti nadzornega sveta pritožnika, zaradi česar nima pravnega interesa za pritožbo.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - popolnost predloga
Za popoln predlog za oprostitev plačila sodne takse se šteje, da mora biti izjava vložena na predpisanem obrazcu oziroma bi morala tožena stranka navesti potrebne podatke.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - direktor - poslovodna oseba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - preverjanje možnosti zaposlitve
Tožnik je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato je upravičen do plačila plače. Če tožnik dejansko ni delal, bi tožena stranka morala sprožiti ustrezne postopke zoper tožnika. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek glede izplačila neto plač utemeljen.
spor majhne vrednosti - rok za vložitev pritožbe - fikcija vročitve - prepozna pritožba - iztek roka - datum, ko je bila pritožba napisana
Ni pomemben datum, ko je bila pritožba napisana, pač pa dan oddaje na pošto, če je bilo pisanje oddano priporočeno oz. dan, ko je sodišče prejelo pritožbo, če je bila poslana kot navadna pošiljka.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti v izvršbi - ustalitev pristojnosti
Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu (ter za vodenje in odločanje) tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.
Do izbrisa s.p. in “nadaljevanja” izvršbe zoper fizično osebo je prišlo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zato ta sprememba ni vplivala na krajevno pristojnost.
splošni pogoji - posebni dogovori med pogodbenikoma - ekstremni šport
Splošni pogoji AUVB 95 del zavarovalne pogodbe in da kot taki dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v navedeni pogodbi ter zavezujejo tako kot ti (prvi odstavek 120. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ), zato je rok za plačilo zavarovalnine začel teči z dnem, ko sta bila znana temelj in višina toženkine obveznosti, pri čemer je sporno, kdaj je do tega prišlo.
Vse tri kriterije za oceno zahtevnosti soteskanja potrebno presojati kumulativno in v medsebojni povezavi. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da toženka ni nasprotovala oceni izvedenca in sodišča prve stopnje o težavnosti preostalih dveh kriterijev (V2 in I) je potrebno zaključiti, da soteskanja po dolini reke Jerečice ni mogoče opredeliti kot nevarne športne DEJAVNOSTI v smislu ugovora zavarovalnega kritja. Toženka je bila tako s podanim temeljem svoje obveznosti seznanjena najkasneje s prejemom izvedenskega mnenja in je lahko tedaj tudi ugotovila višino svoje obveznosti iz zavarovalne police.
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da gre tudi v primeru podrednega tožbenega zahtevka za izpodbojni zahtevek. Iz trditev drugo tožnice namreč izhaja, da ta zahteva, da sodišče ugotovi, da zaradi kršitve 263. člena ZFPPIPP ni prišlo do pobota, zato mora toženec drugo tožnici še vedno plačati dolg, ki naj bi bil pobotan. Poleg tega drugo tožnica ugotovitev, da ni prišlo do pobota, pravilno uveljavlja z dajatvenim zahtevkom, pri čemer prav tako postavi vmesni ugotovitveni zahtevek v skladu s 3. odstavkom 181. člena ZPP, ki pa v konkretnem primeru niti ni nujen.
ZGD-1 člen 498, 498/1, 499, 499/1. OZ člen 94. dokument : VSK0005879.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - posojilo - vrnitev posojila - pridobitev članske pravice v gospodarski družbi - pobotni ugovor - procesni pobot
Za takšna obveznostna razmerja, kot jih vzpostavi pridobitev članske pravice v gospodarski družbi, ni mogoče zagovarjati stališča, da so predstavljala le „trenutno obveznost“, zaradi katere naj bi po razdrtju pogodbe učinkovalo prenehanje pogodbe za nazaj (ex tunc).
Gre za objektivno merilo o stanju družbe, ki ga pravna teorija poimenuje kot kriza družbe, in pri katerem ni v primeru, ko je nad družbo začet insolvenčni postopek, pravno pomembno, ali so družbeniki ob dajanju posojila vedeli, ali bi morali vedeti, da je družba v takšnem kriznem stanju, da bi ji morali zagotoviti lastni kapital.
priposestvovanje služnosti – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobroverni pridobitelj – dedovanje
Določba drugega odstavka 44. člena SPZ ščiti dobrovernega pravno-poslovnega pridobitelja (ki se je zanesel na zemljiško-knjižne podatke) in ne dedičev. Gre torej za varstvo zaupanja v pravno-poslovni promet, kamor dedovanje ne sodi.
ZPP člen 155, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/1, 208, 208/4, 276, 277, 277/3. ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3, 301/7.
prekinitev postopka - predlog za nadaljevanje postopka - pravdni stroški – potrebni stroški - odgovor na tožbo - poziv sodišča za odgovor na tožbo - vpogled v spis
Tožena stranka mora odgovoriti na tožbo, če prejme poziv na odgovor. Sodišče pa jo mora opozoriti na posledice, če na tožbo ne bi odgovorila. Ker tožena stranka poziva sodišča, naj vloži odgovor na tožbo, ni prejela, tožbo s prilogami pa si je sama vpogledala in fotokopirala iz spisa, njen odgovor na tožbo ni bil potreben.
nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – prometna nesreča – posttravmatski sindrom
Odškodnina kot celota je pravična odškodnina in pravilnosti njene odmere pritožbene navedbe ne morejo izpodbiti, saj pritožba tudi ne izkaže, da je odmera v nasprotju s sodno prakso.
stečaj zapuščine - predlog upravitelja za prodajo premoženja - stečajna masa - odgovornost za zapustnikove dolgove
V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine, začetega pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E, ne spada nepremičnina, temveč le terjatev do Republike Slovenije na podlagi odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD. Vendar pa je bilo v tem postopku že pravnomočno odločeno, da se nepremičnina proda. S tem je bilo že odločeno, da se bo prodaja opravila v stečajnem postopku.
osebni stečaj - ugovorni razlog - pogoj za odpust obveznosti - neplačilo prispevka - plačilo socialnih prispevkov - davek - nepravilni podatki
Zgolj zato, ker je socialne prispevke odmeril in uveljavljal davčni organ, to še ne pomeni, da se te terjatve obravnava kot davek. Med davki in prispevki so razlike.
Primer, če se sodna odločba opira na drugo sodno odločbo, ki je bila kasneje pravnomočno spremenjena oziroma razveljavljena, predstavlja obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP, ne pa tudi pritožbenega razloga iz 338. člena ZPP.
Pri določitvi višine primerne uporabnine gre le za oceno, ki je po definiciji lahko le približek, saj kot kriterij za njeno določitev služi hipotetična najemnina, to je najemnina, ki bi jo bilo mogoče v določenem obdobju doseči na določeni nepremičnini. Približek bi bil največji ali celo 100% le v primeru, če bi se sporna nepremičnina v spornem obdobju dejansko oddajala v najem. V vseh ostalih primerih pa podatka o tem, za kolikšno najemnino bi bilo mogoče sporne prostore oddati oziroma najeti, ni mogoče pridobiti s 100% gotovostjo.
dopolnilna sodba – predlog za dopolnitev sodbe – pravni interes za pritožbo – pritožba proti obrazložitvi – pritožba proti neobstoječemu delu sodbe
Tožnik izpodbija del sodbe, ki ga ni, hkrati pa se pritožuje zoper obrazložitev sodbe. Za takšno pritožbo nima pravnega interesa, saj je drugačen izid pravde mogoče doseči le z razveljavitvijo ali spremembo izreka sodne odločbe. Pravnomočen namreč postane samo izrek sodbe in samo ta veže pravdni stranki.
stroški pravdnega postopka – odvetniški stroški – nagrada za redni postopek – nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine – potrebna pravdna dejanja – umik tožbe
Nagrada za redni postopek po tar. št. 3100 ZOdvT se uporabi takrat, ko pravdni postopek na prvi stopnji poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da je pri tem odločilno, ali je odvetnik v nadaljevanem pravdnem postopku opravil kakšna dodatna potrebna pravdna dejanja.
odlog izvršbe na predlog tretjega - pravica na predlaganem predmetu izvršbe - lastništvo premičnin - trditveno in dokazno breme - nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda - milejši kriterij odločanja
Zgolj dejstvo, da gre za premičnine, ki se nahajajo v nepremičnini, ki je last tretjega, ne izkazuje njegove lastninske pravice na navedenih premičninah, saj ne obstaja nobena pravna podlaga za tako domnevo, niti to iz vsebine navedenih listin ne izhaja.
Nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi jo utrpel tretji, ni mogoče enačiti s tisto, ki jo utrpi dolžnik, torej so glede presoje tega pogoja za odlog izvršbe kriteriji za tretjega nekoliko milejši kot za dolžnika, in v določenih primerih ni izključeno, da že posledica same izvršbe za tretjega pomeni nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ker tretji ne bo mogel doseči vrnitve predmeta. Vendar pa navedeno stališče ne odvezuje tretjega, da v predlogu za odlog izvršbe navede konkretna dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode zanj, ter predlaga za svoje trditve tudi dokaze.