ZDSS-1 člen 70. ZIZ člen 270, 271, 272, 273. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 163.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - težko nadomestljiva škoda – verjetno izkazana terjatev – nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev – ustavitev izplačevanja
Tožena stranka zaradi začasne odredbe, četudi bi se v sporu o glavni stvari izkazalo, da ukrep ni utemeljen, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožniku. Zgolj od tožene stranke je odvisno, ali in kdaj bo izdala odločbo o odmeri delne invalidske pokojnine. Vse do tedaj pa ni mogoče ustaviti izplačevanja pravnomočno priznanega nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu. Za izpolnitev tega pogoja je pomembno tudi dejstvo, da je tožnik uživalec denarne socialne pomoči, kar pomeni, da nima nobenih drugih sredstev za preživljanje sebe in svoje družine. Zaradi eksistenčne ogroženosti zanj nastajajo hujše neugodne posledice, kot bi nastale toženi stranki, če začasna odredba ne bi bila izdana, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (konkretno, da se zadrži izvrševanje odločb toženke, s katerima je bilo odločeno, da se ustavi izplačevanje nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev).
OKOLJSKO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK – UPRAVNI SPOR – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063724
ZUP člen 2, 13, 13/3, 207, 210. ZUS-1 člen 28, 28/3, 69. ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 274. ZIZ člen 15, 266, 266/2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo člen 18, 18/4, 19, 19/2, 19/5, 19/6, 26, 26/2.
javna služba – ravnanje z odpadki – delež prevzemanja odpadne embalaže – upravna zadeva – upravna odločba – sodna nepristojnost – način izvajanja – pogodba
Upravno zadevo pomeni določitev, ali je tožena stranka tista, ki je od izvajalca javne službe dolžna prevzemati odpadno embalažo, in določitev deležev, v katerih mora posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo to prevzemati od izvajalcev javne službe. Gre namreč za odločanje o obveznosti oz. pravici na področju upravnega prava, v konkretnem primeru v skladu z Uredbo. V takem primeru pa je treba pri odločanju uporabiti določbe ZUP, med drugim izdati odločbo, ki ima predpisane sestavne dele. Iz navedenega izhaja, da je v obravnavanem primeru podlaga za izdajo zahtevane odločbe ZUP, v kar Uredba kot podzakonski predpis ali sklenitev pogodbe ne moreta posegati.
ZDR člen 75, 75/1-2, 78, 78/2. ZGD-1 člen 72, 72/4, 74.
prenehanje delovnega razmerja - smrt delodajalca
Tožene stranke (dediči) po smrti očeta z zapustnikovo dejavnostjo (dejavnostjo pokojnega s.p.) niso nadaljevale, zato je tožniku ex lege prenehalo delovno razmerje z dnem smrti delodajalca.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - popolnost predloga
Za popoln predlog za oprostitev plačila sodne takse se šteje, da mora biti izjava vložena na predpisanem obrazcu oziroma bi morala tožena stranka navesti potrebne podatke.
izkazana vročitev poročila izvršitelja dolžniku - možnost preverbe posameznih postavk obračuna izvršitelja - odmera nadaljnjih izvršilnih stroškov
Ker v odredbi sodniške pomočnice in na potrdilu o vročitvi oziroma vročilnici ni izrecno zapisano tudi poročilo izvršitelja z dne 9. 10. 2013, je skoraj gotovo, da ga sodišče ni vročilo dolžnikoma. Zato nista mogla preveriti posameznih postavk obračuna izvršitelja, ki so navedene zgolj v poročilu z dne 9. 10. 2013 in katerega je presojalo sodišče prve stopnje.
vznemirjanje lastninske pravice – vznemirjanje solastninske pravice - odstranitev objekta - pomanjkljiva trditvena podlaga - kršitev upravnih predpisov
Zgolj kršitev obveznosti pridobitve soglasja iz upravnega postopka glede odmika postavitve objekta od meje sama po sebi ne predstavlja vznemirjanja lastninske pravice po 99. členu SPZ, če niso zatrjevani in izkazani vplivi takšne gradnje na sosednjo nepremičnino.
izločitvena pravica – priposestvovanje – dobra vera – družbena lastnina – deklaratoren vpis – zemljiškoknjižno dovolilo – pravica uporabe
Ker so se v sistemu družbene lastnine prenosi pravice uporabe večinoma odvijali izvenknjižno in njihov vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven, je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL dejansko (torej ne zgolj vpisano) pravico uporabe na nepremičninah ali njihovih delih.
Vpis le-te v zemljiško knjigo je v takšnih primerih deklaratorne narave. Dajatveni zahtevek po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila zato ni potreben in posledično tudi ni dovoljen.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076977
ZIZ člen 4, 4/6, 38, 38/4, 147, 147/3, 263, 264, 264/2. ZPP člen 163, 163/4. ZOdvT člen 16, 16-3.
predhodna odredba – pridobitev zastavne pravice – pogojna zastavna pravica – odložni pogoj – pravica upnika do izjave – stroški postopka zavarovanja – različnost zadev – pojasnilna dolžnost organizacije za plačilni promet
S predhodno odredbo ni mogoče pridobiti nepogojne zastavne pravice.
Tožeča stranka ne more uspešno zahtevati, da mu je banka dolžna posredovati pojasnila in listine o tem, kako je izvršila sklep o predhodni odredbi oziroma ali je bila predhodna odredba izvršena v celotnem znesku ali le delno. Obveznost organizacije za plačilni promet iz 3. odstavka 147. člena ZIZ se ne more določi tudi v razmerju do nje.
Za odmero odškodnine pri razlastitvi je odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča po tem, ali je bil že pred sprejemom lokacijskega načrta sprejet prostorski plan, namenjen za gradnjo objektov.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti v izvršbi - ustalitev pristojnosti
Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu (ter za vodenje in odločanje) tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.
Do izbrisa s.p. in “nadaljevanja” izvršbe zoper fizično osebo je prišlo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zato ta sprememba ni vplivala na krajevno pristojnost.
spor majhne vrednosti – mednarodni cestni prevoz blaga – Konvencija CMR – navadna škoda – izgubljeni dobiček
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga pri poškodbah blaga določa le pravico do povrnitve navadne škode, ne pa tudi do izgubljenega dobička.
Presojo, ali je oporoko napisala in podpisala zapustnica, je sodišče pravilno prepustilo izvedencu za preiskave pisav in dokumentov, saj gre za strokovno vprašanje.
sprememba preživnine – pravnomočnost – pojem bistveno spremenjenih razmer
Če sodišče v pravdi za zvišanje ali znižanje preživnine ugotovi, da se razmere niso bistveno spremenile, v nadaljevanju ne presoja znova, kakšna bi bila ustrezna preživnina. To bi namreč nasprotovalo institutu pravnomočnosti.
OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065381
URS člen 39. OZ člen 131, 179. ZPP člen 8, 315.
svoboda izražanja - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - povzročitev škode - politik - vmesna sodba - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - protipravnost
Ker objava fotografij ni povezana s politično ali javno razpravo v splošnem interesu, je očitno, da je tožena stranka z objavo zasledovala nedopustne cilje in je bila objava fotografij storjena z namenom zaničevanja tožnice.
stroški pravdnega postopka - uspeh v pravdi - nagrada za odvetniško storitev - zmanjšanje nagrade - nagrada v izvršilnem postopku
V skladu s tar. št. 3100 znaša nagrada za odvetniško storitev upoštevaje vrednost spora 5.283,44 EUR 284,70 EUR. Tako odmerjeno nagrado pa bi sodišče moralo zmanjšati za znesek nagrade, ki je bil priznan v okviru odmerjene nagrade v izvršilnem postopku.
ZKP člen 15, 285a, 285a/1, 285c, 285c/1, 285c/3, 285č, 285č/4, 330, 344, 344/1, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11. URS člen 22.
priznanje krivde – glavna obravnava – narok za izrek kazenske sankcije - sprememba obtožbe - zloraba pravic – enako varstvo pravic
Institut priznanja krivde pomeni, da obdolženi prizna krivdo po obtožnem aktu, torej v okviru očitka dejanskega stanja, kot je opisan v obtožnem aktu. S sprejetjem priznanja je postopek v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja kaznivega dejanja in krivde zaključen in pride v fazo naroka za izrek kazenske sankcije. Sodišče nima več pooblastila za izvajanje dokazov glede dejanskega stanja kaznivega dejanja, državni tožilec pa ni več upravičen spreminjati obtožnega akta tudi glede elementov, ki niso znak kaznivega dejanja, v kolikor ti pomenijo bistvene okoliščine za položaj obdolženega.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063723
OZ člen 6, 6/2, 131, 135, 148, 299, 299/2. URS člen 26. ZZVZZ člen 69, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 238, 244. ZUP člen 127, 127/1, 256, 256/1.
Tožena stranka, ki ima javno pooblastilo za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, bi morala ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka v skladu s predpisi, na podlagi katerih odloča. Tožena stranka je grobo in očitno kršila predpise (Pravila), ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in zaradi tega tožeči stranki povzročila škodo. Pri odločanju o pravicah mora biti organ, ki izdaja upravne odločbe še posebej previden in natančen, saj lahko sicer pride do velike škode.
ZPP člen 318, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člena 190, 198.
zamudna sodba - neupravičena obogatitev - vzročna zveza – sklepčnost – nasprotje v trditvah - prikrajšanje
Iz tožnikovih navedb ne izhaja, v čem je bilo njegovo prikrajšanje, ker so toženci uporabljali njegovo stanovanje, posebej glede na nadaljnje navedbe tožnika, da je tožencem izročil ključe stanovanja, da bi toženci občasno prezračevali stanovanje, kar pomeni, da bi bilo stanovanje v času njegove odsotnosti prazno. Navedena okoliščina v ničemer ne izključuje zatrjevanega protipravnega ravnanja toženca, ki je brez soglasja tožnika uporabljal stanovanje, le materialnopravne trditve tožnika v tožbi, s katerimi utemeljuje tožbeni zahtevek na plačilo uporabnine, so si v medsebojnem nasprotju do te mere, da zahtevajo od tožnika, da jih dopolni in podrobneje opredeli svoje prikrajšanje.
izvršba na plačo – izvršba z rubežem letnega dodatka za rekreacijo – stalni denarni prejemek – izvršba na druge prejemke v zvezi s statusom upokojenca
Letni dodatek za rekreacijo je stalni denarni prejemek v smislu prvega odstavka 128. člena ZIZ. Drži, da ga ZPIZ izplača le enkrat letno in skladno z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) le nekaterim upokojencem, vendar navedeni okoliščini na to, da gre za stalni denarni prejemek, ne vplivata (upravičenec ga prejema zgolj enkrat letno in ne mesečno, kot npr. pokojnino, vendar stalno).