Za odmero odškodnine pri razlastitvi je odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča po tem, ali je bil že pred sprejemom lokacijskega načrta sprejet prostorski plan, namenjen za gradnjo objektov.
formalni sosporniki - določitev vrednosti spora - nepopolna tožba
Zahtevki, ki imajo istovrstno dejansko podlago – porabljeno vodo na enem merilnem mestu – se lahko obravnavajo skupaj. Kljub skupnemu obravnavanju ohranjajo svojo samostojnost in se vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
izkazana vročitev poročila izvršitelja dolžniku - možnost preverbe posameznih postavk obračuna izvršitelja - odmera nadaljnjih izvršilnih stroškov
Ker v odredbi sodniške pomočnice in na potrdilu o vročitvi oziroma vročilnici ni izrecno zapisano tudi poročilo izvršitelja z dne 9. 10. 2013, je skoraj gotovo, da ga sodišče ni vročilo dolžnikoma. Zato nista mogla preveriti posameznih postavk obračuna izvršitelja, ki so navedene zgolj v poročilu z dne 9. 10. 2013 in katerega je presojalo sodišče prve stopnje.
sodna ureditev meje – javno dobro - katastrska meja - napačni podatki - dejanska uporaba
Na podlagi katastra ni mogoče ugotoviti poteka meje. Po ugotovitvah izvedenca podatki o katastrski meji namreč niso zanesljivi in dopuščajo odstopanje ± 2,5 m. To pomeni, da se meja teoretično nahaja nekje znotraj 5 m pasu, njen potek v praksi pa je skoraj nemogoče zanesljivo ugotoviti. Sodišče prve stopnje je zato mejo pravilno določilo po dejanskem uživanju.
zavarovalni primer – kazenska ovadba – javna listina – dejstva, pomembna za odločitev - načelo proste presoje dokazov
Kazenska ovadba je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, a le v mejah pristojnosti organov za notranje zadeve – torej ne dokazuje že obstoja kaznivega dejanja oziroma njegovih elementov. Dokazuje pa sum obstoja kaznivega dejanja in obstoj gradiva, ki ga kazenska ovadba omenja. V obravnavanem primeru iz nje izhaja sum, da je neznani storilec povzročil kaznivo dejanje. Kazenska ovadba ne potrjuje resničnosti vseh dejstev, kako je bilo kaznivo dejanje storjeno, vendar pa glede obstoja teh dejstev predstavlja dokaz, ki ga je treba v pravdnem postopku – tako kot vsak drug dokaz – ocenjevati v skladu z načelom proste dokazne presoje.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - gradnja na tujem zemljišču - povezanost zemljišča in objekta - povečanje vrednosti nepremičnine - povrnitev vlaganj - preuranjen zahtevek - sprememba identitete objekta - prehod koristi - souporaba
Vedenje in sodelovanje tretjega pri vlaganjih oziroma gradnji po ustaljeni sodni praksi izključuje uporabo določb ZTLR o originalni pridobitvi lastninske pravice.
OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065381
URS člen 39. OZ člen 131, 179. ZPP člen 8, 315.
svoboda izražanja - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - povzročitev škode - politik - vmesna sodba - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - protipravnost
Ker objava fotografij ni povezana s politično ali javno razpravo v splošnem interesu, je očitno, da je tožena stranka z objavo zasledovala nedopustne cilje in je bila objava fotografij storjena z namenom zaničevanja tožnice.
Drugi odstavek 147. člena OZ dopušča direkten zahtevek oškodovanca zoper delavca samo v primeru, ko ta škodo povzroči namenoma. Za utemeljenost tovrstnega zahtevka mora oškodovanec, poleg ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti, dokazati tudi delavčev namen. Namen (dolus), ki je najhujša oblika krivde, je podan, če se povzročitelj zaveda nedopustnosti svojega ravnanja in njegovih posledic (zavestna sestavina) ter jih tudi hoče (voljna sestavina).
predhodna odredba – predlog za podaljšanje trajanja sklepa o predhodni odredbi
Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče odločilo zgolj o podaljšanju sklepa o predhodni odredbi in ni ponovno odločalo o odreditvi sredstev zavarovanja s predhodno odredbo, ker za to ni bilo nobene potrebe.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 149, 150. ZVZD člen 5, 5/1, 5/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - steklena vaza - dokazna ocena - izvedenec za varstvo pri delu
Steklena štirioglata vaza višine 45 cm, širine 11 cm (spodaj) in 13 cm (zgoraj), teže 0,8 kg z debelino stekla od 0,7 do 1 cm na zgornjem in spodnjem delu ter nekoliko manjšo debelino na sredini ni nevarna stvar, njeno prenašanje pa ni nevarna dejavnost. Steklena vaza s takšnimi tehničnimi lastnostmi, je relativno krhka in je zato potrebna previdnost pri rokovanju z njo, vendar pa previdnost in skrbnost v načelu ne dosegata mere, ki bi kazala na nevarno stvar oz. dejavnost in posledično na objektivno odškodninsko odgovornost njenega imetnika. Ob običajni skrbnosti, upoštevaje karakteristike vaze, je praviloma mogoče preprečiti škodne dogodke, potencialna nevarnost, ki izvira iz dejstva, da gre za predmet iz (tanjšega) stekla pa je znana vsakemu običajnemu človeku in predstavlja del rizika, ki ga mora vsak prevzeti nase. Kolikor bi znašala debelina stekla v osrednjem delu vaze le 0,3 mm, bi to dejstvo lahko pomembno vplivalo na ugotovitev, ali je prenašanje sporne vaze v konkretnem primeru pomenilo nevarno dejavnost, tudi upoštevajo njeno višino oziroma težo.
Sodišče prve stopnje zaključilo, da krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek ni podana, ker je ugotovilo, da druga toženka navodil glede ravnanja s steklenimi vazami ni bila dolžna dati, da bi tožnik moral vedeti, kako se s tovrstnimi vazami ravna in da uporaba zaščitnih rokavic ni predpisana. Sodišče prve stopnje bi pravilen zaključek glede krivdne odškodninske odgovornosti druge toženke lahko napravilo šele po izvedbi dokaza s postavitvijo izvedenca za varstvo pri delu, ker samo ne razpolaga z ustreznim znanjem, potrebnim za ugotovitev, kakšne so dolžnosti delodajalca v zvezi z delom delavcev na konkretnem delovnem mestu. Zaključki, kot jih je napravilo sodišče prve stopnje glede krivdne odškodninske odgovornosti, niso mogoči (zgolj) na podlagi izpovedbe delodajalca, delavcev in upoštevaje splošna izkustvena pravila.
umik pritožbe zoper sodbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - neplačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga - vročitev pooblaščencu - vročilnica - vročitev nepooblaščeni osebi
Pooblaščenec tožeče stranke je bil dolžan poskrbeti, da bi svojo stranko o obveznosti in zapadlosti plačila sodne takse obvestil na primeren način, kar je odvetnik sicer storil s poslano navadno pošiljko, vendar pa ni preveril, ali jo je njegova stranka tudi prejela.
Tožeča stranka ni predložila ali predlagala dokaza, kot na primer poštne izdajnice, iz katere bi izhajalo, da ji pošiljka z enako označbo nikoli ni bila vročena ali seznam podpisa oseb pooblaščenih za prevzem pisanj pri pooblaščencu. Na tožeči stranki je bilo torej dokazno breme, da izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, čemur pa po mnenju pritožbenega sodišča le-ta ni zadostila.
Presojo, ali je oporoko napisala in podpisala zapustnica, je sodišče pravilno prepustilo izvedencu za preiskave pisav in dokumentov, saj gre za strokovno vprašanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078412
Konvencija ZN o mednarodni prodaji blaga člen 8, 8/1, 8/2, 8/3, 9. ZArbit člen 10, 10/2.
spor z mednarodnim elementom - sodna pristojnost - arbitražna klavzula - vključitev splošnih poslovnih pogojev v pogodbo - uporaba splošnih pogojev poslovanja - razlaga izjav in ravnanja strank - dunajska konvencija
Ali so splošni pogoji del pogodbe, je odvisno od razlage izjav in ravnanja obeh strank. Upoštevaje CISG, v skladu s katerim se pri razlagi izjav in ravnanj strank upoštevajo pogajanja, praksa med strankama, običaji in poznejše ravnanje strank, in navedene okoliščine, bi vsaka razumna oseba enakih lastnosti kot tožeča stranka, v enakih okoliščinah, izjavo tožene stranke v 8. točki ponudbe „S. standardni pogoji“ ne mogla razumeti drugače kot tako, da bodo del pogodbe tudi splošni pogoji tožene stranke.
vznemirjanje lastninske pravice – vznemirjanje solastninske pravice - odstranitev objekta - pomanjkljiva trditvena podlaga - kršitev upravnih predpisov
Zgolj kršitev obveznosti pridobitve soglasja iz upravnega postopka glede odmika postavitve objekta od meje sama po sebi ne predstavlja vznemirjanja lastninske pravice po 99. členu SPZ, če niso zatrjevani in izkazani vplivi takšne gradnje na sosednjo nepremičnino.
Nedvomno je potrebno pri presoji (ne)obstoja kavze, ki je pravno nedoločni pojem, razumeti poslovni oziroma gospodarski namen, zaradi katerega je sploh prišlo do sklenitve posameznega pravnega posla. Tako spadajo v pogodbeno razmerje tudi nujno spremljajoče okoliščine posla. Pomembno je ne samo k čemu se je nekdo zavezal (se pravi, kaj je predmet pogodbe), temveč tudi, zakaj je to storil, zakaj se je zavezal.
Pri tem se upoštevajo (samo) tisti vzroki, brez katerih stranki pogodbe sploh ne bi sklenili, oziroma ga vsaj ena od njiju ne bi sklenila, druga stranka pa je za to odločilno voljo druge stranke vedela.
Pritožba zmotno očita, da je sodišče prve stopnje kavzo pogodbene obveznost štelo zgolj kot bistvene značilnosti prodajne pogodbe, saj je nedvomno pravilno štelo, da kavze obveznosti ni mogoče zamejiti zgolj na značilnosti pravnega posla, ki je bil sklenjen, v obravnavanem primeru prodajne pogodbe, saj je upoštevalo, da je kavzo potrebno presojati tudi glede na interese (razloge), ki stranki vodijo k sklenitvi posla in pri tem pravilno presodilo, da pa so upoštevni interesi, ki jih pogodbeni stranki razkrijeta, torej, ki so predmet usklajevanja.
ZDR člen 75, 75/1-2, 78, 78/2. ZGD-1 člen 72, 72/4, 74.
prenehanje delovnega razmerja - smrt delodajalca
Tožene stranke (dediči) po smrti očeta z zapustnikovo dejavnostjo (dejavnostjo pokojnega s.p.) niso nadaljevale, zato je tožniku ex lege prenehalo delovno razmerje z dnem smrti delodajalca.
ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/3, 97.č, 97.d, 97.e. ZSPJS člen 32, 32/1, 32/2, 32/4. KPJS člen 41, 43, 44, 45, 46, 52, 52/1. ZDSS-1 člen 6, 44, 44/2. ZPP člen 2, 105, 108, 108/1.
kolektivni delovni spor - dodatek za pripravljenost - vojska - stražarska služba - javni uslužbenci - dodatek za delo ponoči
Predlagatelj (sindikat) bi svojo pravico do ugotovitve kršenja ali neizvrševanja kolektivne pogodbe oziroma neskladja kolektivne pogodbe z zakonom lahko uveljavil le na način, da bi zahteval takšno ugotovitev v predlogu (zahtevku). Predlagatelj je postavil zahtevek tako, da je zahteval ugotovitev, da je nasprotna udeleženka kršila pravico do izplačila nadur oziroma plače za delo preko polnega delovnega časa z dodatki za delo preko polnega delovnega časa, ponoči, v nedeljo in dela prostih dnevih. Predlagatelj zahtevka ni oblikoval tako, da bi zahteval ugotovitev, da nasprotna udeleženka ne izvršuje kolektivne pogodbe (točka a) 6. člena ZDSS-1), ali da KPJS ni v skladu z zakonom (točka c) 6. člena ZDSS-1). Glede na vsebino predloga torej že formalno ne gre za kolektivni delovni spor. Zahtevek, kot je postavljen, je dejansko zahtevek, kot bi ga postavil delavec v individualnem delovnem sporu, v katerem bi uveljavljal plačilo razlike v plači med izplačanim dodatkom za pripravljenost na delo in nadurami, seveda finančno ovrednoteno.
Tudi vsebinsko ne gre za kolektivni spor, saj predlagatelj ne navaja, da bi bil dodatek za pripravljenost na delo (46. člen KPJS) v neskladju z zakonom, ali da ga nasprotna udeleženka ne bi pravilno obračunavala. Dejansko se ne strinja z vsebinsko opredelitvijo pripravljenosti v ZObr ter izpostavlja sistemsko neurejenost področja od uveljavitve novega plačnega sistema za javne uslužbence od 1. 8. 2008 dalje. To pa ni predmet kolektivnega delovnega spora.
oporoka – neveljavnost oporoke – napotitev na pravdo – pasivna legitimacija – oporočni in zakoniti dediči – nujni in enotni sosporniki
Spora o tem, ali je veljavna oporoka, ki se nanaša na zapuščinsko premoženje, ni mogoče rešiti različno za posameznega dediča in so zato v pravdi vsi (tako zakoniti kot oporočni dediči) enotni in tudi nujni sosporniki.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076893
URS člen 26, 26/2. ZPPSL člen 146, 148, 156. OZ člen 459, 459-3, 467.
odškodninska odgovornost države – ravnanje stečajnega sodišča – odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja – prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe – stvarna napaka – prodaja v stečaju – prisilna javna dražba
Prodaja dolžnika kot pravne osebe je posebna oblika prodaje celotnega premoženja stečajnega dolžnika. Predmet prodaje je premoženje, ki je organizirano v pravnoorganizacijski obliki pravne osebe. Na podlagi Prodajne pogodb je tožeča stranka torej pridobila originarno lastninsko pravico na stečajnem dolžniku kot pravni osebi, ne pa na posameznih stvareh (premoženju) stečajnega dolžnika. Po prodaji dolžnika namreč ta ohrani pravno osebnost, s tem pa ostane tudi lastnik premoženja, spremeni se le njegov ustanovitelj in izbriše označba „v stečaju“.
Sporni pravni status nepremičnin predstavlja stvarno napako prodane pravne osebe.
Pri vseh načinih prodaje v stečaju (javni dražbi, zbiranju ponudb in neposredni pogodbi) veljajo določbe splošnih predpisov o obligacijskih posledicah prodaje na prisilni javni dražbi. Tako je po izrecni določbi 467. člena OZ pri tovrstni prodaji odgovornost za napake izključena.