ustavitev postopka - pravdni stroški - odločitev o pravdnih stroških
Tožena stranka v tem sporu ni izpolnila zahtevka, kot ga je tožnica uveljavljala s tožbo, da jo je tožena stranka dolžna razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti. Tožena stranka je namreč tožnici pravice iz invalidskega zavarovanja priznala v novem postopku, ki je potekal na podlagi nove zahteve, torej povsem ločeno od postopka pred sodiščem v predmetnem sporu. Ker torej v obravnavanem primeru ni prišlo do umika tožbe po izpolnitvi zahtevka, tožnica sama krije svoje stroške postopka.
predhodna odredba - namen zavarovanja - časovno omejeno zavarovanje - nevarnost za bodočo izvršbo - trajanje predhodne odredbe
Ob razlagi določb o trajanju predhodne odredbe je izhajati iz namena zavarovanja, posebej še namena zavarovanja s predhodno odredbo. Gre zgolj za časovno omejeno zavarovanje v času, ko že obstaja kvalificirana listina o obstoju denarne terjatve, vendar ta še ni izvršljiva in ob hkratnem obstoju nevarnosti za bodočo izvršbo. Ob prenehanju enega ali drugega predhodna odredba ni več potrebna. Ponovna presoja obstoja nevarnosti pa je v primeru, če je časovno trajanje predhodne odredbe določeno zgolj z rokom iz drugega odstavka 263. člena ZIZ, onemogočena.
Sodišče odredi upravitelju zapuščine, da opravi določena dela, s katerimi se odvrne škoda na delu zapuščine. Naloge skrbnika zapuščine in upravitelja zapuščine so različne.
odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje - nepremoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zaključek zdravljenja - subjektivni zastaralni roki - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo začne teči, ko je bilo oškodovančevo stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledice spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. Določena stopnja skrbnosti pa se zahteva tudi od oškodovanca samega: četudi ta za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
Glede na definicijo določeno v določbi 60. člena ZPIZ-1 je invalidnost I. kategorije pri zavarovancu podana, če gre pri njem za takšne spremembe v zdravstvenem stanju, da zaradi njih ni več zmožen za nobeno delo oziroma ni več zmožen za pridobitno delo. Takšno zdravstveno stanje pri tožniku ni bilo ugotovljeno, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, ni utemeljen.
Iz 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP izhaja, da ZFPPIPP (v primeru izpodbojnega pravnega dejanja) zaradi zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika predvideva manjši delež poplačila drugih upnikov, vendar ne le tistih, ki so bili v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju, ampak vseh, tako navadnih upnikov, kot tudi upnikov prednostnih in zavarovanih terjatev. To pa pomeni, da so pravna dejanja izpodbojna v primeru, če je zaradi njih zmanjšano poplačilo kateregakoli stečajnega upnika, in ne le drugih podizvajalcev kot navadnih upnikov, kar neuspešno zatrjuje pritožba.
Iz dikcije prvega in drugega odstavka 151. člena ZFPPIPP namreč med drugim izhaja, da sme dolžnik po uvedbi postopka prisilne poravnave opravljati samo redne posle v zvezi z opravljanem svoje dejavnosti in poravnavanjem obveznosti iz teh poslov (kateri posli so to, izhaja iz prvega odstavka 34. člena ZFPPIPP), ne sme pa opravljati poslov ali drugih dejanj, katerih posledica je neenakopravno obravnavanje upnikov.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - presoja aktivnega ravnanja - oddelitev družbe z ustanovitvijo nove družbe - presoja podatkov iz bilance stanja
Za presojo, ali je verjetno izkazana nevarnost, da bo zaradi aktivnega ravnanja toženke uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena (na novo družbo ni bil prenesen le večji del opredmetenih sredstev ampak tudi poslovanje toženke), niso odločilni (tisti) podatki iz bilance stanja, ki jih izpostavlja sodišče prve stopnje (lastni kapital v višini 717.113,00 EUR, od tega osnovni kapital v znesku 10.400,00 EUR in preneseni čisti dobiček v znesku 703.228,00 EUR), saj spadajo v kategorij postavk „pasive“ - obveznosti do virov sredstev. Višina lastnega kapitala sicer odseva čisto knjigovodsko vrednost premoženja družbe, vendar ne pove ničesar o sestavi sredstev, iz katerih se upniki lahko poplačajo. Podatki o sestavi sredstev (v bilanci stanja se nahajajo v kategoriji postavk „aktiva“) pa so pri presoji, ali obstaja nevarnost uveljavitve terjatve tožnice, bistveni. Iz njih izhaja, kako so sredstva razporejena glede na njihovo sestavo (opredmetena, neopredmetena), kakšna je njihova likvidnost (ročnost), kako hitro so unovčljiva (dolgoročna, kratkoročna), itd.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - pogodbena kazen, dogovorjena v predpogodbi - nesklenitev glavne pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve obveznosti
Predpogodba (za razliko od glavne pogodbe) po izteku 6 - mesečnega prekluzivnega roka za pogodbeni stranki ne ustvarja več nobenih obveznosti. To pa pomeni, da od pogodbene stranke ni mogoče zahtevati, da (po izteku tega roka), če tega ni storila v tem roku, od pogodbe (še) odstopi oziroma, da je dolžna že zato, ker tega ni storila, plačati pogodbeno kazen. Utemeljenost tožbenega zahtevka je tako odvisna (le) še od ugotovljene odgovornosti za neizpolnitev Predpogodbe.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnikov sodelavec je s pomočjo lesenih moznikov širil cev za zrak, da bi jo lahko nasadil nazaj na stiskalnico za stole, pri čemer se je zračna odpihovalka sprožila in izstrelila lesene moznike, ki so zadeli tožnika. Tožena stranka je kršila pravila varnega dela, ker je dopuščala, da so delavci povečevali notranji presek cevi na neustrezen način. Zato je podana krivdna odgovornost prvotožene stranke za škodo, ki je nastala tožniku.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek – prodaja nepremičnin
Lastnik lahko od vsakega zahteva vrnitev individualno določene stvari. S tožbo zahtevani notarsko overjeni izvirnik zasebne listine je obravnavalo kot individualno določeno stvar, ki pripada pogodbenim strankam oziroma njihovim pravnim naslednikom, v konkretnem primeru torej tožečima strankama, saj je druga tožeča stranka predmet te zasebne listine kupila prav na podlagi s to tožbo zahtevane listine od prvega lastnika, nato pa je to nepremičnino prodala prvotožeči stranki, ki pa je bila v teku te pravde tudi že pravnomočno vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica iz predmetne sporne listine.
stroški izvršilnega postopka - predlog za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe
Dolžnika sta v omenjenem postopku uspela, postopek pa je bil potreben, saj so se le tako odpravile nepravilnosti pri predmetni izvršbi, vendar pa določila, na podlagi katerega bi lahko sodišče dolžnikove stroške naprtilo upniku, ki mu jih ni neutemeljeno povzročil, ZIZ nima.
Za napake, do katerih pride tekom izvršilnega postopka, upnika ni mogoče bremeniti, sploh ne v primeru, ko tudi sam ni imel vpliva na napako, do katere je prišlo.
ZPP člen 76, 76/1, 207, 207/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10.
pravna oseba – izbris iz sodnega registra – sposobnost biti pravdna stranka – aktivni družbenik – prekinitev postopka – vpliv na tek rokov
Postopek je bil prekinjen na podlagi sklepa z dne 23.2.2009 do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka in se je nadaljeval na podlagi sklepa z dne 2.7.2013, vendar pa prekinitev postopka vpliva le na roke za pravdna dejanja; na materialne roke pa ne vpliva. Enoletni prekluzivni rok po desetem odstavku 442. člena ZFPPIPP pa je materialni rok, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da tožeči stranki ni bilo treba predlagati nadaljevanja postopka zoper aktivnega družbenika, ker rok ni tekel.
prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje - obročno plačilo dolga - odlog - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Toženi stranki je bila s strani DURS v pristojno poslovanje odstopljena tožnikova vloga za odlog in obročno plačilo dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ob pregledu vloge je tožena stranka ugotovila, da je vloga nepopolna, zato je tožnika na podlagi prvega odstavka 67. člena ZUP pozvala, da vlogo dopolni tako, da predloži tudi zahtevana dokazila, ki so bistvena za odločitev o odpisu oziroma obročnem plačilu dolga. Tožnik vloge v danem roku ni dopolnil. Ker vložnik vloge v roku, ki mu ga je določil prvostopenjski organ, ni dopolnil tako, da bi bila ta primerna za obravnavo, je tožena stranka njegovo vlogo utemeljeno kot nepopolno zavrgla. ZUP namreč v drugem odstavku 67. člena določa, da organ s sklepom zavrže vlogo, če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi.
plačilo vrtca - znižano plačilo - izračun dohodkov družine
Tožena stranka je pri odločanju o znižanem plačilu vrtca v zvezi z ugotavljanjem dohodka družine tožeče stranke upoštevala dohodninsko odločbo, določene dohodke iz naslednjega leta, denarno socialno pomoč in otroški dodatek, s tem da iz odločbe ne izhaja, na katero leto se nanašajo navedeni dohodki. Izpodbijana odločba tožene stranke ne vsebuje pojasnila, zakaj je tožena stranka upoštevala dohodke iz različnih obdobij in se zaradi tega ne da preizkusiti, zato je nezakonita.
ZSDP člen 102, 102/4. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 39, 39/1.
otroški dodatek - sprememba okoliščin - predšolski otrok, ki ni vključen v predšolsko vzgojo - višina dodeljenega otroškega dodatka
Edina sprememba, ki je nastala po pravnomočni in dokončni odločb CSD in s katero je bilo odločeno, da se tožnici prizna višina otroškega dodatka za njene tri otroke za določeno obdobje je bila v tem, da se je sporno leto vključil v varstvo javnega vrtca njen tretji otrok. Vse ostale okoliščine in višina dohodka družine so ostale nespremenjene. Ob navedeni spremembi, ko je v javni vrtec pričel hoditi tudi tretji otrok je odpadla pravna podlaga iz prvega odstavka 39. člena Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov, ki določa za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo, v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, 20 % povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred. Ker se okoliščine, ki vplivajo na dohodkovni razred družine, niso spremenile, spremenila se je samo navedena okoliščina, je potrebno pri višini dodeljenega otroškega dodatka odšteti predhodno upoštevano 20 % povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka.
Predlagatelj (sindikat) in nasprotni udeleženec (javno podjetje) sta podpisnika podjetniške kolektivne pogodbe (PKP), ki v 11. členu določa, da bodo pogodbene stranke reševale kolektivne delovne spore na miren način. Postopek za mirno reševanje spora o pravici do plače, ki je predmet tega kolektivnega spora, je opredeljen v določbi 20. člena ZKolP. Predlagatelj v konkretnem primeru, skladno z navedeno določbo, pri nasprotnem udeležencu ni sprožil predpisanega postopka za mirno reševanje spora. Ker niso izpolnjene procesne predpostavke je potrebno predlog kot nedopusten zavreči.
Obstoja procesne predpostavke iz 20. člena ZKolP, torej pisnega predloga za pogajanja z obrazložitvijo, ne dokazuje sklicevanje v predlogu, da je predlagatelj „nekajkrat poskušal z vodilnimi nasprotnega udeleženca mirno rešiti nastali zaplet“, niti predložitev zapisnika sestanka, glede katerega niti ni trdil, da bi dokazoval predlog za pogajanja.
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Učinek priznanja terjatve, ki je ne prereka nihče od upnikov, je enak učinku pripoznave zahtevka v pravdnem postopku, s čemer pride do pravnomočne odločbe o terjatvi brez njenega vsebinskega obravnavanja. Vtoževana tožnikova odškodninska terjatev je bila v stečajnem postopku v celoti priznana, zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo zavreči (1. odstavek 274. člena ZPP).
Okoliščina, da stranski intervenient (zavarovalnica, pri kateri je imela tožena stranka zavarovano svojo odgovornost) ni odgovoril na poziv tožnika za plačilo v stečajnem postopku ugotovljene terjatve, ne more biti razlog, da bi se zoper toženo stranko začet delovni spor sedaj nadaljeval samo zoper stranskega intervenienta. V kolikor stranski intervenient ne bo prostovoljno izpolnil svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe, potem bo tožnik zoper njega še vedno lahko vložil tožbo.
Ustava člen 35. ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 220, 220/4, 371, 371/1-8.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – pregled vozila – razlogi za sum – skrit prostor prevoznega sredstva – zaseg predmetov
Glede na to, da se je vozilo z registrsko oznako LJ, v katerem se je nahajalo več oseb, od katerih si je ena zvijala cigareto, nahajalo ob 23.30 uri pred (zaprto) prodajalno avtomobilov, kjer ni nobenega lokala, na dan, ko je bila planirana prireditev v bližnji diskoteki, v okolici katere pogosto prihaja do kršitev ZPPPD, je bil v teh okoliščinah utemeljen sklep policistov o obstoju razlogov za sum izvrševanja prekrška ali kaznivega dejanja. Ker sta policista zaznala, da je obtoženec zvijal cigareto, za katero sta sumila, da gre za drogo, sta bila nato v postopku z obtožencem, ko sta na sprednjem delu armaturne plošče opazila PVC vrečko, v kateri je bilo več tablet, upravičena tudi pregledati vozilo in zaseči vrečko s tabletami MDMA. Mesto, na katerem se je nahajala vrečka s tabletkami MDMA, ne šteje za skrit prostor, katerega bi se smelo pregledati samo s sodno odredbo ali privolitvijo imetnika osebnega vozila. Glede na to, da je medtem sodna praksa že sprejela stališče, da niti odpiranje prtljažnika ne pomeni posega v integriteto prevoznega sredstva (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 30354/2012), tudi okoliščina, ki jo izpostavlja zagovornik, in sicer, da naj bi bila PVC vrečka s tabletami MDMA na armaturni plošči pokrita z denarnico, ne more vplivati na ugotovitev, da je bil poseg policistov, pri katerem je prišlo do odkritja PVC vrečke s tabletami MDMA primerljiv z vizualnim pregledom potniške kabine.