ZPP člen 76, 76/1, 207, 207/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10.
pravna oseba – izbris iz sodnega registra – sposobnost biti pravdna stranka – aktivni družbenik – prekinitev postopka – vpliv na tek rokov
Postopek je bil prekinjen na podlagi sklepa z dne 23.2.2009 do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka in se je nadaljeval na podlagi sklepa z dne 2.7.2013, vendar pa prekinitev postopka vpliva le na roke za pravdna dejanja; na materialne roke pa ne vpliva. Enoletni prekluzivni rok po desetem odstavku 442. člena ZFPPIPP pa je materialni rok, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da tožeči stranki ni bilo treba predlagati nadaljevanja postopka zoper aktivnega družbenika, ker rok ni tekel.
ZSDP člen 102, 102/4. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 39, 39/1.
otroški dodatek - sprememba okoliščin - predšolski otrok, ki ni vključen v predšolsko vzgojo - višina dodeljenega otroškega dodatka
Edina sprememba, ki je nastala po pravnomočni in dokončni odločb CSD in s katero je bilo odločeno, da se tožnici prizna višina otroškega dodatka za njene tri otroke za določeno obdobje je bila v tem, da se je sporno leto vključil v varstvo javnega vrtca njen tretji otrok. Vse ostale okoliščine in višina dohodka družine so ostale nespremenjene. Ob navedeni spremembi, ko je v javni vrtec pričel hoditi tudi tretji otrok je odpadla pravna podlaga iz prvega odstavka 39. člena Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov, ki določa za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo, v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, 20 % povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred. Ker se okoliščine, ki vplivajo na dohodkovni razred družine, niso spremenile, spremenila se je samo navedena okoliščina, je potrebno pri višini dodeljenega otroškega dodatka odšteti predhodno upoštevano 20 % povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - pogodbena kazen, dogovorjena v predpogodbi - nesklenitev glavne pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve obveznosti
Predpogodba (za razliko od glavne pogodbe) po izteku 6 - mesečnega prekluzivnega roka za pogodbeni stranki ne ustvarja več nobenih obveznosti. To pa pomeni, da od pogodbene stranke ni mogoče zahtevati, da (po izteku tega roka), če tega ni storila v tem roku, od pogodbe (še) odstopi oziroma, da je dolžna že zato, ker tega ni storila, plačati pogodbeno kazen. Utemeljenost tožbenega zahtevka je tako odvisna (le) še od ugotovljene odgovornosti za neizpolnitev Predpogodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba druge ustrezne zaposlitve
Tožena stranka je s spremembo pravilnika izvedla reorganizacijo tako, da je ukinila vsa delovna mesta svetovalca uprave, na katerih je bilo takrat skupaj s tožnikom zaposlenih 5 delavcev. V tem pravilniku ni več delovnega mesta svetovalec uprave, je pa delovno mesto načrtovalec omrežij, ki ga je tožena stranka skladno z 90. členom ZDR ponudila tožniku. V konkretnem primeru je podan organizacijski ter ekonomski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 1. alinejo 1. odstavka 88. člena ZDR.
odvetniška dejavnost – polovični delovni čas – starostna pokojnina – delna pokojnina – prijava v obvezno zavarovanje
Tožnik je bil ob dokončnosti odločbe zavarovan v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za polni delovni čas. To pa pomeni, da mu delna pokojnina, skladno z drugim odstavkom 156. člena ZPIZ-1, za polovični delovni čas ne more biti priznana. Posledično tudi ni pravne podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku za odmero in izplačevanje delne starostne pokojnine, plačilo zamudnih obresti in povrnitev stroškov postopka.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 35. ZPIZ-1 člen 36. URS člen 14, 33, 50, 50/1.
starostna pokojnina - sorazmerni del - mednarodni sporazum o socialni varnosti - sporazum s Srbijo - ponovna odmera - zavarovalna doba
Glede na dopolnjeno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do samostojne pokojnine. ZPIZ-1, ki je veljal v spornem obdobju namreč v 36. členu določa, da je minimalna zavarovalna doba, na podlagi katere lahko zavarovanec pridobi pravico do pokojnine, 15 let pri starosti 65 let (moški). Tega pogoja tožnik ni izpolnjeval, zato tožnik zaradi premalo zavarovalne dobe v spornem obdobju ne more pridobiti pravice do samostojne starostne pokojnine v Republiki Sloveniji. Ostala doba je bila namreč dopolnjena v Republiki Srbiji in ne pri slovenskem zavodu, kar pomeni, da ni nobene pravne podlage, da bi se tožniku pred uveljavitvijo Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju pokojninski dobi dopolnjeni v obeh državah seštevali. Pravna podlaga za seštevanje pokojninskih dob je bila podana šele z uveljavitvijo Sporazuma, pred tem pa zakon ali mednarodni sporazum ni določal drugače. Zato se je pri odločanju o zahtevi lahko upoštevala le zavarovalna doba, dopolnjena v zavarovanju pri slovenskem nosilcu zavarovanja.
Iz osebnih podatkov obtoženca je razvidno, da je sicer res brezposeln vendar se preživlja s priložnostnimi deli, s katerimi zasluži okoli 500,00 EUR na mesec, pri čemer mu dodatno pomagajo starši, pri katerih živi. Navedene osebne in premoženjske razmere obtoženca torej niso takšne, da bi ga opravičevale plačila stroškov kazenskega postopka, pač pa dopuščajo plačilo stroškov na obroke, vendar mora o tem sodišču prve stopnje predložiti potrebno dokumentacijo.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnikov sodelavec je s pomočjo lesenih moznikov širil cev za zrak, da bi jo lahko nasadil nazaj na stiskalnico za stole, pri čemer se je zračna odpihovalka sprožila in izstrelila lesene moznike, ki so zadeli tožnika. Tožena stranka je kršila pravila varnega dela, ker je dopuščala, da so delavci povečevali notranji presek cevi na neustrezen način. Zato je podana krivdna odgovornost prvotožene stranke za škodo, ki je nastala tožniku.
Ustava člen 35. ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 220, 220/4, 371, 371/1-8.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – pregled vozila – razlogi za sum – skrit prostor prevoznega sredstva – zaseg predmetov
Glede na to, da se je vozilo z registrsko oznako LJ, v katerem se je nahajalo več oseb, od katerih si je ena zvijala cigareto, nahajalo ob 23.30 uri pred (zaprto) prodajalno avtomobilov, kjer ni nobenega lokala, na dan, ko je bila planirana prireditev v bližnji diskoteki, v okolici katere pogosto prihaja do kršitev ZPPPD, je bil v teh okoliščinah utemeljen sklep policistov o obstoju razlogov za sum izvrševanja prekrška ali kaznivega dejanja. Ker sta policista zaznala, da je obtoženec zvijal cigareto, za katero sta sumila, da gre za drogo, sta bila nato v postopku z obtožencem, ko sta na sprednjem delu armaturne plošče opazila PVC vrečko, v kateri je bilo več tablet, upravičena tudi pregledati vozilo in zaseči vrečko s tabletami MDMA. Mesto, na katerem se je nahajala vrečka s tabletkami MDMA, ne šteje za skrit prostor, katerega bi se smelo pregledati samo s sodno odredbo ali privolitvijo imetnika osebnega vozila. Glede na to, da je medtem sodna praksa že sprejela stališče, da niti odpiranje prtljažnika ne pomeni posega v integriteto prevoznega sredstva (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 30354/2012), tudi okoliščina, ki jo izpostavlja zagovornik, in sicer, da naj bi bila PVC vrečka s tabletami MDMA na armaturni plošči pokrita z denarnico, ne more vplivati na ugotovitev, da je bil poseg policistov, pri katerem je prišlo do odkritja PVC vrečke s tabletami MDMA primerljiv z vizualnim pregledom potniške kabine.
plačilo razlike plače - stimulacije - ugovor zastaranja - obveznost plačila - plačilo za delo
Tožniku plača iz naslova dodatne poslovne uspešnosti ne pripada, čeprav iz letnih poročil izhaja, da sta nadzorni svet in uprava družbe prejela izplačila iz naslova dodatne poslovne uspešnosti. Navedeno namreč ne pomeni, da je do dodatne poslovne uspešnosti upravičen tudi tožnik kot vodilni delavec, saj ni bil ne član uprave niti član nadzornega sveta. Izplačilo tožnikove poslovne uspešnosti ni bilo vezano na izplačilo stimulacije direktorju ali nadzornemu svetu, temveč je bilo v izključni pristojnosti direktorja tožene stranke.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - presoja aktivnega ravnanja - oddelitev družbe z ustanovitvijo nove družbe - presoja podatkov iz bilance stanja
Za presojo, ali je verjetno izkazana nevarnost, da bo zaradi aktivnega ravnanja toženke uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena (na novo družbo ni bil prenesen le večji del opredmetenih sredstev ampak tudi poslovanje toženke), niso odločilni (tisti) podatki iz bilance stanja, ki jih izpostavlja sodišče prve stopnje (lastni kapital v višini 717.113,00 EUR, od tega osnovni kapital v znesku 10.400,00 EUR in preneseni čisti dobiček v znesku 703.228,00 EUR), saj spadajo v kategorij postavk „pasive“ - obveznosti do virov sredstev. Višina lastnega kapitala sicer odseva čisto knjigovodsko vrednost premoženja družbe, vendar ne pove ničesar o sestavi sredstev, iz katerih se upniki lahko poplačajo. Podatki o sestavi sredstev (v bilanci stanja se nahajajo v kategoriji postavk „aktiva“) pa so pri presoji, ali obstaja nevarnost uveljavitve terjatve tožnice, bistveni. Iz njih izhaja, kako so sredstva razporejena glede na njihovo sestavo (opredmetena, neopredmetena), kakšna je njihova likvidnost (ročnost), kako hitro so unovčljiva (dolgoročna, kratkoročna), itd.
Glede na definicijo določeno v določbi 60. člena ZPIZ-1 je invalidnost I. kategorije pri zavarovancu podana, če gre pri njem za takšne spremembe v zdravstvenem stanju, da zaradi njih ni več zmožen za nobeno delo oziroma ni več zmožen za pridobitno delo. Takšno zdravstveno stanje pri tožniku ni bilo ugotovljeno, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, ni utemeljen.
Določba 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 je specialne narave v razmerju do splošnih pojmov in ne vsebuje pogoja glede doseganja določene višine dohodka. Drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 določa, da se obvezno zavaruje družbenik iz zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Takšna situacija je bila podana v spornem obdobju, ko je tožnik postal družbenik in sočasno tudi poslovodna oseba družbe, ni bil pa zavarovan na drugi podlagi, saj je bil uživalec invalidske pokojnine. Toženka je zato z izpodbijanima odločbama utemeljeno ugotovila lastnost zavarovanca na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1.
V skladu s 7. členom ZPIZ-1 nastane zavarovalno razmerje na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Pravno razmerje v konkretnem primeru je nastalo, ko se je tožnik vpisal v poslovni register kot družbenik in poslovodna oseba d.o.o.
Ugotovljena 100 % telesna okvara in pridobljena pravica do invalidnine ne vpliva na nastalo razmerje in na samo lastnost zavarovanca.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kršitev navodil zdravnika - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - objektivni rok
Tožena stranka se je z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (8. alineja prvega odstavka 111. člena ZDR) lahko seznanila šele potem, ko je ugotovila, da tožnica za odpotovanje v tujino v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni imela odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije. S tem pa se je tožena stranka seznanila šele potem, ko je prejela odgovor tožničinega osebnega zdravnika na zaprosilo za informacijo o tem, kakšna navodila so bila tožnici dana za čas bolniškega staleža in ali je njeno zdravljenje potekalo le doma ali morebiti tudi v drugih ustanovah v Sloveniji in tujini. Zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana znotraj 30-dnevnega subjektivnega roka. Odpoved je bila podana tudi znotraj objektivnega šest mesečnega roka od nastanka razloga. Tožnica se je v času bolniškega staleža brez odobritve pristojnega zdravnika nahajala v tujini v obdobju, manj kot šest mesecev pred podano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Tožnica je v času odsotnosti z dela zaradi bolezni brez odobritve pristojnega zdravnika odpotovala izven kraja svojega bivanja, konkretno se je nahajala v tujini, saj je službeni mobilni telefon uporabljala izključno ona, v navedenem obdobju pa je bil uporabljen le v tujini. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 8. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
Tožena stranka je z izdajo odločbe skoraj v celoti (razen zamudnih obresti) izpolnila zahtevek tožeče stranke na odpravo odločb tožene stranke v zvezi z odločbo o znižanju invalidske pokojnine. Zato je tožena stranka kljub umiku tožbe dolžna plačati tožniku stroške, saj je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (ZPP čl. 158/1).
odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje - nepremoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zaključek zdravljenja - subjektivni zastaralni roki - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo začne teči, ko je bilo oškodovančevo stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledice spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. Določena stopnja skrbnosti pa se zahteva tudi od oškodovanca samega: četudi ta za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
Iz 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP izhaja, da ZFPPIPP (v primeru izpodbojnega pravnega dejanja) zaradi zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika predvideva manjši delež poplačila drugih upnikov, vendar ne le tistih, ki so bili v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju, ampak vseh, tako navadnih upnikov, kot tudi upnikov prednostnih in zavarovanih terjatev. To pa pomeni, da so pravna dejanja izpodbojna v primeru, če je zaradi njih zmanjšano poplačilo kateregakoli stečajnega upnika, in ne le drugih podizvajalcev kot navadnih upnikov, kar neuspešno zatrjuje pritožba.
Iz dikcije prvega in drugega odstavka 151. člena ZFPPIPP namreč med drugim izhaja, da sme dolžnik po uvedbi postopka prisilne poravnave opravljati samo redne posle v zvezi z opravljanem svoje dejavnosti in poravnavanjem obveznosti iz teh poslov (kateri posli so to, izhaja iz prvega odstavka 34. člena ZFPPIPP), ne sme pa opravljati poslov ali drugih dejanj, katerih posledica je neenakopravno obravnavanje upnikov.
stroški izvršilnega postopka - predlog za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe
Dolžnika sta v omenjenem postopku uspela, postopek pa je bil potreben, saj so se le tako odpravile nepravilnosti pri predmetni izvršbi, vendar pa določila, na podlagi katerega bi lahko sodišče dolžnikove stroške naprtilo upniku, ki mu jih ni neutemeljeno povzročil, ZIZ nima.
Za napake, do katerih pride tekom izvršilnega postopka, upnika ni mogoče bremeniti, sploh ne v primeru, ko tudi sam ni imel vpliva na napako, do katere je prišlo.
Sodišče odredi upravitelju zapuščine, da opravi določena dela, s katerimi se odvrne škoda na delu zapuščine. Naloge skrbnika zapuščine in upravitelja zapuščine so različne.