SPZ člen 92. ZPP člen 12, 318. OZ člen 583. ZIZ člen 272.
zamudna sodba - neobrazložen odgovor na tožbo - odločitev brez naroka - prava neuka stranka - brezplačna pravna pomoč - izpraznitev stanovanja - posest – prekarij – začasna odredba
Kljub jasnim napotkom glede zahtevane vsebine odgovora na tožbo, toženec o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka ni podal nikakršnih navedb, zato njegove vloge ni mogoče šteti kot odgovor na tožbo.
Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči je ločen od pravdne zadeve, zaradi katere naj se brezplačna pravna pomoč dodeli, toženec je imel v tistem postopku na voljo tudi ustrezna pravna sredstva. Pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, nobene ovire ni, da pravdno sodišče obravnava tudi laične vloge. Mora pa stranke, ki so pravni laiki, opozoriti na uporabo procesnih pravic po 12. členu ZPP.
Posest ni le neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Ni potrebno, da posestnik stanovanja in pripadajočih prostorov v stanovanju dejansko živi; za posestnika se šteje tudi, če ima v prostorih svoje stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0075602
OZ člen 357, 357/1.
zavarovalna pogodba – zastaranje – nastanek terjatve
Nastop zavarovalnega primera pojmovno ni enak nastanku terjatve. Ta nastane takrat, ko so znani potrebni podatki, na podlagi katerih se lahko postavi zahtevek. Pri pridobivanju podatkov mora stranka ravnati z vso skrbnostjo. Zahteva se vednost o škodi, in sicer morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode, ni pa potrebno, da je višina škode točno določena.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 103, 103/1, 107. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust - prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
168. člen ZNP dovoljuje sodni depozit, če tako določa poseben predpis. V konkretnem primeru je to peti odstavek 58. člena Energetskega zakona, po katerem razlastitveni upravičenec doseže obravnavanje predloga za omejitev lastninske pravice po pravilih o nujnem postopku, če pri sodišču položi znesek v z zakonom opredeljeni višini.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058619
OZ člen 323, 323/2, 399. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56, 56/1. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – opozicijski razlogi – prenehanje obveznosti – izpolnitev obveznosti – dogovor o izpolnitvi – prenovitev obveznosti – novacija – solidarni dolžnik – nedovoljene pritožbene novote – umik predloga za izvršbo – ustavitev izvršbe – enovit postopek – učinek ugovora
Sodišče ugovoru ni ugodilo iz razloga, ki bi se nanašal na predmet izvršbe, temveč iz razloga, ki se nanaša na terjatev v izvršbi (opozicijski razlog po 8. točki 55. člena ZIZ), zato se nanaša na postopek kot celovit postopek.
Pri dogovoru strank o načinu izpolnitve obveznosti ne gre za prenovitev obveznosti.
Do poškodbe, v posledici katere tožnik v tem sporu vtožuje odškodnino, je prišlo, ko je tožnik pri privijanju reducirnega ventila z ročnim ključem začutil bolečino v področju desne nadlahti. Privijanje oziroma odvijanje ventila z viličastim ključem ali pa gedorami ni dejavnost, pri kateri bi bila nevarnost nastanka škode velika. Gre za opravilo, ki se opravlja praktično v vsakem gospodinjstvu (ventili pri vodovodni napeljavi, menjava plinske jeklenke ipd.) in iz katerega ne izhaja povečana nevarnost za nastanek škode. Zato ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo pri delu.
Tožena stranka je poskrbela za varno opravljanje dela na delovnem mestu monter armatur, ki ga je zasedal tožnik. Prav tako je tožena stranka pri razporeditvi tožnika na navedeno delovno mesto upoštevala odločbo ZPIZ o priznani III. kategoriji invalidnosti in pravice, ki jih je tožnik pridobil v zvezi z omejitvami pri delu. Zato ni podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
pogodba o delu - plačilo po podizvajalski pogodbi – zapadlost plačila – odložni pogoj
Pogodbeno določilo med izvajalcem in podizvajalcem, da bodo dela plačana podizvajalcu potem, ko bo izvajalcu plačal investitor, kot je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, zavezuje podizvajalca, da glede plačila za svoje delo počaka določen primeren čas, po poteku tega pa je od izvajalca upravičen zahtevati plačilo dogovorjenega zneska za opravljeno delo neodvisno od tega ali je investitor izvajalcu plačal ali ne.
Ko je tožeča stranka izplačala škodo za popravilo vozila (ne za škodo tretji osebi!), je vstopila v pravice svojega zavarovanca na podlagi določbe 963. člena Obligacijskega zakonika. Gre za primer, ko zavarovalnica krije škodo tudi leasing podjetju, čeprav je škodo povzročil vinjeni voznik, nato pa lahko izplačani znesek subrogira od voznika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - neprištevnost
Po tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR je krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je potrebno ugotoviti tudi, kakšen je subjektivni odnos delavca do očitanih kršitev pogodbene ali druge obveznost iz delovnega razmerja. Pri redni odpovedi iz krivdnih razlogov se ne zahteva naklep v smislu voljne in zavestne sestavine glede očitane kršitve, niti huda malomarnost, kot pri razlogu za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da je v času nočne izmene neupravičeno zaustavljal stroj. Vendar tožnik zaradi psihičnih težav (hude depresivne motnje) ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja in ni hotel kršiti pogodbenih in drugih obveznosti, zato izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ni zakonita.
ZDR-1 člen 44, 111, 111/1, 111/1-3, 111/3. ZDoh-2 člen 2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zagovor - regres za letni dopust - bruto - neto
Tožena stranka ni izvedla postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZDR-1, saj tožniku ni omogočila zagovora v razumnem roku (ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni) in tudi ni dokazala okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor ne onemogoči. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.
Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska regresa za letni dopust, se v skladu z 2. členom ZDoh-2 ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. Navedeno pomeni, da bo morala tožena stranka, od bruto zneskov regresa, ki so bili tožniku dosojeni, plačati dohodnino v višini, kakšna bo izhajala iz davčnih predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek regresa za letni dopust bo zato predstavljal tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal, po plačilu dohodnine, kakšna bo veljala v času dejanskega izplačila dosojenih zneskov, zato ni mogoče neto zneska določiti v višini, v kolikor je po višini določen bruto znesek, od katerega se obračunajo davčne obveznosti.
Le pavšalno odklanjanje mnenja sodnega izvedenca, ne da bi stranka opredelila bistvena odstopanja in nasprotja oziroma razlike med mnenjema dveh postavljenih sodnih izvedencev in konkretno navedla, s čim se ne strinja oziroma kakšna pojasnila zahteva, ni razlog za angažiranje novega izvedenca.
Če konkretnih pripomb na mnenje izvedenca ni in stranka niti ne navede, v čem naj bi se podatki izvedencev v izvidu bistveno razlikovali oz. v čem je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, tudi predlagano soočenje dveh izvedencev ni niti smiselno niti smotrno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063729
OZ člen 56, 349, 364, 1035. ZPP člen 184, 184/1, 184/2.
sprememba tožbe – sprememba istovetnosti zahtevka – terjatve iz gospodarskih pogodb – zastaralni rok – asignacijska pogodba – pripoznava terjatve – dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe – domneva o popolnosti listine
Ker prvostopenjsko sodišče zahtevka, kakršnega v pritožbi uveljavlja tožeča stranka, ni obravnavalo, ga tudi pritožbeno sodišče ne more.
Pripoznava dolga je izjava volje dolžnika in ta se lahko prosto odloči, kolikšen del dolga ali kateri dolg bo pripoznal. Če določi višino, velja pripoznava le do te višine.
osebna služnost - užitek na solastniškem deležu - nastanek užitka na podlagi pravnega posla - priposestvovanje - vezanost na pravnomočno sodbo
Priposestvovanje osebne služnosti ni mogoče.
V sporni pogodbi dogovorjena obligacijska zaveza, da tožena stranka tožeči stranki dovoli uživanje stanovanjskih prostorov in opreme v stanovanjskih prostorih, ne ustvarja stvarnopravnih učinkov in ne predstavlja služnosti užitka (niti služnosti stanovanja).
ZDPra člen 42, 42/5, ZSPJS člen 7, 7/1. ZZZPF člen 2.
plačilo razlike plače - plača državnega pravobranilca - znižanje plače - osnova za obračun plače
Pri presoji razmerja med tretjim odstavkom 42. člena ZDPra (po katerem se državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca plača med trajanjem funkcije ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon) in 2. členom ZZZPF (ki je določil 4% znižanje plač funkcionarjev) je potrebno upoštevati, da glede razmerja med posameznimi zakoni ne velja načelo nadrejenosti. Prav tako določbe 5. oziroma 3. odstavka 42. člena ZDPra ni mogoče razumeti tako, da je možnost sistemskega znižanja plač državnih pravobranilcev pridržana izključno ZDPra in da tega vprašanja ni mogoče urediti tudi v kakšnem drugem zakonu. Zakoni imajo v Republiki Sloveniji enak hierarhični nivo, ne glede na njihovo vsebino, kar pomeni, da sta določbi 42. člena ZDPra in 2. člena ZZZPF enakovredni. Glede razmerja med obema zakonoma je potrebno uporabiti splošna načela razlage in pri tem tudi razlagalna pravila o specialnih in kasnejših predpisih. Oba zakona sta sicer specialna zakona, vendar je ZZZPF kasnejši zakon in ureja zgolj ozko področje delnega znižanja plač funkcionarjev za vnaprej določeno časovno obdobje, zato je glede vprašanja znižanja plač državnim pravobranilcem za sporno obdobje potrebno uporabiti določbo ZZZPF, kot kasnejši in bolj specialni predpis. Obenem je ZZZPF interventni zakon z jasno določenim namenom znižanja plač funkcionarjem plačne skupine A, zaradi omejitve učinkov finančne krize in z naprej določeno omejeno časovno veljavnostjo. Takšno znižanje plač ni nezakonito. Tožena stranka je tožnici z izpodbijano odločbo za obdobje od 1. 4. 2009 do 31. 3. 2010 zakonito znižala plačo za znesek v višini 4 % njene osnovne plače, saj je za takšno odločbo imela podlago v določbi 2. člena ZZZPF.
povečan obseg dela – delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela - predstojnik
Dogovor, ki se nanaša na določitev dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini 20 % osnovne plače, je ničen, ker nadrejena delavka ni imela pristojnosti, da določi višino dodatka. Pisni dogovor, ki ga skleneta nadrejena delavka in javni uslužbenec, namreč ne more biti podlaga za izplačilo, saj odločitev o plačilu sprejme predstojnik.
plačilo sodne takse – zavezanec za plačilo - izvedenec
To pomeni, da je taksni zavezanec tudi tisti, ki ni stranka postopka, torej tudi izvedenec v primeru, če predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja.