prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - verjetnost pravice - pritožbena novota
Ob upoštevanju zakonske domneve iz 11. člena SPZ, da velja za lastnika nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ter glede na to, da pritožnik ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je zapustnica lastnica spornih nepremičnin, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je pravica pritožnika, ki je trdil, da sporni nepremičnini spadata v zapuščino, manj verjetna.
neupravičena pridobitev – uporabnina - nemožnost uporabe solastne stvari - uporaba nepremičnine - privolitev v prikrajšanje - pomanjkljiva trditvena podlaga
Če so razlogi, zaradi katerih eden od solastnikov (skupnih lastnikov) nepremičnine ne uporablja ali ne more uporabljati, na njegovi strani, do uporabnine ni upravičen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0075602
OZ člen 357, 357/1.
zavarovalna pogodba – zastaranje – nastanek terjatve
Nastop zavarovalnega primera pojmovno ni enak nastanku terjatve. Ta nastane takrat, ko so znani potrebni podatki, na podlagi katerih se lahko postavi zahtevek. Pri pridobivanju podatkov mora stranka ravnati z vso skrbnostjo. Zahteva se vednost o škodi, in sicer morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode, ni pa potrebno, da je višina škode točno določena.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 103, 103/1, 107. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust - prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070467
URS člen 35, 39. OZ člen 314, 140, 140/1, 352, 352/2. ZEPT člen 11.
odškodninska odgovornost – kršitev osebnostnih pravic – pravica do zasebnosti – pravica do svobode izražanja – zastaranje – protipravnost zapisa na blogu – ponudnik storitev gostiteljstva – absolutno javna oseba – privolitev oškodovanca
Ponudnik storitev gostiteljstva (v okviru katerih ponuja možnost objavljanja blogov), je dolžan takoj, ko izve za protipravnost zapisa, tega odstraniti, in ne šele potem, ko mu je protipravnost znana z začasno odredbo ali sodbo.
Ker je iz zapisa toženca razvidno, da le povzema vsebino knjige, kot je bila predstavljena na press konferenci, da temu ni tako, pa tožnica ni niti zatrjevala, v tem obsegu ne gre za protipravno kršitev kakšne tožničine osebnostne pravice. Gre sicer za dejstva iz njene zasebnosti, vendar so bila ta dejstva z njenim soglasjem predočena javnosti in jih je prvi toženec v blogu le povzel, kar izključuje protipravnost zapisa.
Zaznamba izvršljivosti terjatve je v 245. členu ZIZ predpisana kot kumulativni pogoj za nastop učinka z možnostjo izvršbe proti novemu lastniku zastavljene nepremičnine.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058619
OZ člen 323, 323/2, 399. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56, 56/1. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – opozicijski razlogi – prenehanje obveznosti – izpolnitev obveznosti – dogovor o izpolnitvi – prenovitev obveznosti – novacija – solidarni dolžnik – nedovoljene pritožbene novote – umik predloga za izvršbo – ustavitev izvršbe – enovit postopek – učinek ugovora
Sodišče ugovoru ni ugodilo iz razloga, ki bi se nanašal na predmet izvršbe, temveč iz razloga, ki se nanaša na terjatev v izvršbi (opozicijski razlog po 8. točki 55. člena ZIZ), zato se nanaša na postopek kot celovit postopek.
Pri dogovoru strank o načinu izpolnitve obveznosti ne gre za prenovitev obveznosti.
Do poškodbe, v posledici katere tožnik v tem sporu vtožuje odškodnino, je prišlo, ko je tožnik pri privijanju reducirnega ventila z ročnim ključem začutil bolečino v področju desne nadlahti. Privijanje oziroma odvijanje ventila z viličastim ključem ali pa gedorami ni dejavnost, pri kateri bi bila nevarnost nastanka škode velika. Gre za opravilo, ki se opravlja praktično v vsakem gospodinjstvu (ventili pri vodovodni napeljavi, menjava plinske jeklenke ipd.) in iz katerega ne izhaja povečana nevarnost za nastanek škode. Zato ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo pri delu.
Tožena stranka je poskrbela za varno opravljanje dela na delovnem mestu monter armatur, ki ga je zasedal tožnik. Prav tako je tožena stranka pri razporeditvi tožnika na navedeno delovno mesto upoštevala odločbo ZPIZ o priznani III. kategoriji invalidnosti in pravice, ki jih je tožnik pridobil v zvezi z omejitvami pri delu. Zato ni podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
168. člen ZNP dovoljuje sodni depozit, če tako določa poseben predpis. V konkretnem primeru je to peti odstavek 58. člena Energetskega zakona, po katerem razlastitveni upravičenec doseže obravnavanje predloga za omejitev lastninske pravice po pravilih o nujnem postopku, če pri sodišču položi znesek v z zakonom opredeljeni višini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063729
OZ člen 56, 349, 364, 1035. ZPP člen 184, 184/1, 184/2.
sprememba tožbe – sprememba istovetnosti zahtevka – terjatve iz gospodarskih pogodb – zastaralni rok – asignacijska pogodba – pripoznava terjatve – dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe – domneva o popolnosti listine
Ker prvostopenjsko sodišče zahtevka, kakršnega v pritožbi uveljavlja tožeča stranka, ni obravnavalo, ga tudi pritožbeno sodišče ne more.
Pripoznava dolga je izjava volje dolžnika in ta se lahko prosto odloči, kolikšen del dolga ali kateri dolg bo pripoznal. Če določi višino, velja pripoznava le do te višine.
vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - osebno stanje oškodovanca - nepremoženjska škoda - telesne bolečine
Povzročitelj škode se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo, pogojeno z osebnim stanjem oškodovanca; ne glede na to, ali je oškodovančevo stanje razlog za večji obseg škode ali posamezno pojavno obliko škode.
Pri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, je treba izhajati iz narave njegovega dela, tako vsaka zmotna uporaba materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja.
OZ člen 62, 62/3, 352, 352/1, 352/2. ZPDPD člen 2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zastaranje - subjektivni zastaralni rok - nepremoženjska škoda - zaključek zdravljenja - nepopono ugotovljeno dejansko stanje - štetje roka - praznik
Sodna praksa je v več zadevah, ko je bilo odločeno v podobnih primerih, štela, da je oškodovanec zvedel za škodo takrat, ko je bil seznanjen z njenim obsegom ter z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg škode. Pri telesnih poškodbah se štje, da je oškodovanec zvedel za škodo takrat, ko so prenehale bolečine in najkasneje takrat, ko je bilo končano zdravljenje. To pomeni, da je potrebno pri takšnih poškodbah upoštevati zaključeno zdravljenje kot trenutek začetka teka zastaralnega roka za uveljavljanje terjatve za nastalo škodo, če za posamezno obliko škode ni mogoče ugotoviti, da je začel teči rok že prej.
Tožnik je tožbo vložil znotraj triletnega zastaralnega roka po 352. členu OZ upoštevajoč zaključek zdravljenja (zadnji dan roka je sovpadal z dnem, ko je po zakonu praznik, zato se je za zadnji dan roka štel naslednji delovnik, to pa je bilo tistega dne, ko je tožnik pred sodiščem prve stopnje vložil odškodninsko tožbo), zato je tožba tožnika na plačilo odškodnine pravočasna.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2. KZ-1 člen 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - prištevnost - opravilna sposobnost - kaznivo dejanje ogrožanje varnosti - oblika krivde - naklep - huda malomarnost - krivda - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR. Očitala ji je kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, ker je v pisarni ravnatelja šole, na sestanku o vodenju in urejanju učbeniškega sklada, grobo verbalno napadla in žalila vse prisotne, skušala uničevati šolski inventar in fizično obračunala z ravnateljem. Zaradi bistveno zmanjšane zmožnosti imeti v oblasti svoje ravnanje tožnici ni dokazana krivda (naklep oziroma huda malomarnost) za kršitve, zato ni podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/2, 343, 343/2, 346, 346/1.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Sodišče druge stopnje je ob preizkusu upnikove pritožbe ugotovilo, da je pritožba prepozna, saj je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Navedeno je narekovalo zavrženje upnikove prepozne pritožbe.
ZDR-1 člen 44, 111, 111/1, 111/1-3, 111/3. ZDoh-2 člen 2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zagovor - regres za letni dopust - bruto - neto
Tožena stranka ni izvedla postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZDR-1, saj tožniku ni omogočila zagovora v razumnem roku (ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni) in tudi ni dokazala okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor ne onemogoči. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.
Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska regresa za letni dopust, se v skladu z 2. členom ZDoh-2 ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. Navedeno pomeni, da bo morala tožena stranka, od bruto zneskov regresa, ki so bili tožniku dosojeni, plačati dohodnino v višini, kakšna bo izhajala iz davčnih predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek regresa za letni dopust bo zato predstavljal tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal, po plačilu dohodnine, kakšna bo veljala v času dejanskega izplačila dosojenih zneskov, zato ni mogoče neto zneska določiti v višini, v kolikor je po višini določen bruto znesek, od katerega se obračunajo davčne obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0075595
ZMZPP člen 19, 20. ZUKS člen 19, 20. ZOR člen 400, 1035, 1040. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 29.
pogodba o bančnem depozitu – odgovornost za devizne vloge varčevalcev – zastaranje – pretrganje zastaranja – uporaba slovenskega prava – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ – tek obresti – prepoved anatocizma
Okoliščina, da je bil depozit položen pri podružnici prve toženke v Zagrebu, nima takšnega pomena, da bi ob upoštevanju drugih predhodno izpostavljenih relevantnih dejstev na podlagi 20. člena ZMZPP lahko utemeljila zaključek o tesnejši povezanosti vtoževanega zahtevka s hrvaškim pravom v primerjavi s slovenskim.
Spore med posameznimi varčevalci in drugo toženko iz sklenjenih pogodb o bančnem denarnem depozitu je treba reševati ob upoštevanju splošnih pravil obligacijskega prava, in sicer določbe ZOR o bančnem denarnem depozitu ter splošnih pravil o odgovornosti družbe za obveznosti iz pravnih poslov, ki jih je sklenila njena podružnica.
Ker je imelo pripisovanje obresti enak učinek kot njihovo plačilo, se je s takšnim ravnanjem prve toženke zastaranje pretrgalo.
OZ člen 13, 335, 347, 349. ZDru člen 1, 3, 25. ZGD-1 člen 3, 3/2. ZPP člen 212.
društvo - pridobitna dejavnost društva - temeljni akt društva - gospodarska pogodba - gospodarski subjekt - zastaranje
Ker morajo biti pridobitne dejavnosti društva opredeljene v njegovem temeljnem aktu, bi bila formalna presoja dejavnosti oglaševanja (njena pridobitna ali nepridobitna narava) mogoča na podlagi temeljnega akta tožeče stranke (zveze društev). Ker pa so ta pravila relevantna zgolj za razmerje med strankama, se morata stranki (enako kot pri pogodbenem pravu) na ta pravila sklicevati. Ker se nobena od strank na v temeljem aktu opredeljene pridobitne dejavnosti ni sklicevala, sodišče temeljnega akta tožeče stranke ni bilo dolžno uporabiti.
Izpodbojni zahtevek je postavljen pravilno, če tožeča stranka zahteva ugotovitev, da je določeno pravno dejanje v razmerju do nje brez pravnega učinka ter da ji je tožena stranka dolžna dovoliti izvršbo na določeno nepremičnino.
Dejstvo, da je sodišče izdalo začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, čeprav je tožnik zahteval zavarovanje denarne terjatve, ne pomeni odločitve mimo trditvene podlage.