ZDPra člen 42, 42/5, ZSPJS člen 7, 7/1. ZZZPF člen 2.
plačilo razlike plače - plača državnega pravobranilca - znižanje plače - osnova za obračun plače
Pri presoji razmerja med tretjim odstavkom 42. člena ZDPra (po katerem se državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca plača med trajanjem funkcije ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon) in 2. členom ZZZPF (ki je določil 4% znižanje plač funkcionarjev) je potrebno upoštevati, da glede razmerja med posameznimi zakoni ne velja načelo nadrejenosti. Prav tako določbe 5. oziroma 3. odstavka 42. člena ZDPra ni mogoče razumeti tako, da je možnost sistemskega znižanja plač državnih pravobranilcev pridržana izključno ZDPra in da tega vprašanja ni mogoče urediti tudi v kakšnem drugem zakonu. Zakoni imajo v Republiki Sloveniji enak hierarhični nivo, ne glede na njihovo vsebino, kar pomeni, da sta določbi 42. člena ZDPra in 2. člena ZZZPF enakovredni. Glede razmerja med obema zakonoma je potrebno uporabiti splošna načela razlage in pri tem tudi razlagalna pravila o specialnih in kasnejših predpisih. Oba zakona sta sicer specialna zakona, vendar je ZZZPF kasnejši zakon in ureja zgolj ozko področje delnega znižanja plač funkcionarjev za vnaprej določeno časovno obdobje, zato je glede vprašanja znižanja plač državnim pravobranilcem za sporno obdobje potrebno uporabiti določbo ZZZPF, kot kasnejši in bolj specialni predpis. Obenem je ZZZPF interventni zakon z jasno določenim namenom znižanja plač funkcionarjem plačne skupine A, zaradi omejitve učinkov finančne krize in z naprej določeno omejeno časovno veljavnostjo. Takšno znižanje plač ni nezakonito. Tožena stranka je tožnici z izpodbijano odločbo za obdobje od 1. 4. 2009 do 31. 3. 2010 zakonito znižala plačo za znesek v višini 4 % njene osnovne plače, saj je za takšno odločbo imela podlago v določbi 2. člena ZZZPF.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179. ZVZD člen 15, 24.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval pri delu pri toženi stranki, ko so imeli tehnološke težave na stroju mikser 3, saj se zmesi niso pravilno obdelale in so padale v jašek. Ta tehnološka napaka je bila nenadna in na tleh je bila velika količina gumene zmesi, ki jo je bilo potrebno odstraniti. Običajen postopek je bil tak, da so gumeno zmes nalagali na krpe in jo tako odstranjevali. Tožnik je hotel sodelavcu prinesti krpe. Ker je bilo na tleh veliko zmesi, je moral preko nje. To je storil tako, da se je držal komandne omarice za ekstruder, vendar mu je pri zadnjem koraku spodrsnilo in je padel na tla ter si poškodoval roko. Tožena stranka delavcem ni dala navodil, kako ukrepati in ravnati v primeru takšnega tehnološkega zastoja. Opisan načini dela pri toženi stranki je bil, kljub temu da ta zatrjuje, da ni pravilen, stalna praksa. Tožena stranka bi morala pripraviti navodila za tak izreden primer, saj ni dovolj le navodilo, da se po gumeni zmesi ne hodi, glede na to, da je je bilo toliko, da je ni bilo mogoče sproti odstranjevati. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
OZ člen 365. ZIZ člen 9, 9/8, 11, 178, 178/4. ZPP člen 346, 346/1.
odlog izvršbe na predlog upnika - več upnikov - pristopljene zadeve - soglasje vseh upnikov - pritožba zoper odredbo - pretrganje zastaranja - nepopolna pritožba - nova ugotovitev vrednosti nepremičnine - načelo hitrosti
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno in v sodni praksi že uveljavljeno stališče, da se mora v tej fazi postopka (ko gre za procesna dejanja, ki se nanašajo že neposredno na prodajo nepremičnine) s predlogom za odlog izvršbe upnika iz ene zadeve strinjati vsak posamezen upnik tako iz vodilne kot iz pristopnih zadev, saj bi z ugoditvijo predlogu za odlog izvršbe enega upnika prišlo tudi do odloga prodaje nepremičnine.
Dolžniki dokaznemu pravilu iz četrtega odstavka 178. člena ZIZ za ponovno ugotavljanje vrednosti nepremičnine niso zadostili. Dolžniki bi morali v navedenem roku najkasneje osem dni pred prodajnim narokom ne le predložiti mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine, temveč z njim tudi verjetno izkazati precejšnjo spremembo vrednosti nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje.
Rok za vložitev predloga, s katerim stranka poskusi na posebej predpisan način omajati že pravnomočno ugotovljeno vrednost nepremičnine, ki je predmet izvršbe, in doseči njeno spremembo oz. ponovno (drugačno) ugotovitev te vrednosti, je po presoji sodišča druge stopnje v skladu z načelom hitrosti izvršilnega postopka (11. člen ZIZ) prekluziven.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - regres za letni dopust
Ker je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju sedem mesecev, je na podlagi 161. člena ZDR pridobil pravico do letnega dopusta in s tem na podlagi 1. odstavka 131. člena istega zakona tudi pravico do regresa za letni dopust v višini minimalne plače in ne le do sorazmernega dela.
Kljub temu, da je bil voznik osebnega avtomobila dolžan pričakovati, da vsi udeleženci cestnega prometa ne ravnajo skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa, neupoštevanja temeljnega pravila o vožnji po desni strani ceste ni mogel pričakovati. Kolesarjeva kršitev cestnoprometnih predpisov je zato ekskulpacijski razlog, zaradi katerega je voznik osebnega avtomobila prost odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063729
OZ člen 56, 349, 364, 1035. ZPP člen 184, 184/1, 184/2.
sprememba tožbe – sprememba istovetnosti zahtevka – terjatve iz gospodarskih pogodb – zastaralni rok – asignacijska pogodba – pripoznava terjatve – dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe – domneva o popolnosti listine
Ker prvostopenjsko sodišče zahtevka, kakršnega v pritožbi uveljavlja tožeča stranka, ni obravnavalo, ga tudi pritožbeno sodišče ne more.
Pripoznava dolga je izjava volje dolžnika in ta se lahko prosto odloči, kolikšen del dolga ali kateri dolg bo pripoznal. Če določi višino, velja pripoznava le do te višine.
Glede na okoliščine odstrela, tožniku ni mogoče očitati, da je kršil pravilnik, ker je v nasprotju z navodili lovovodje uplenil merjasca. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je šlo namreč za sanitarni odstrel. Ta izredni poseg v populacijo divjadi pa je v določenih okoliščinah dopusten.
SPZ člen 142, 142/1, 142/2. ZIZ člen 20a, 53, 53/2, 53/3.
neposredno izvršljiv notarski zapis - učinki vknjižbe zastavne pravice in zaznambe neposredne izvršljivosti - pridobitev lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini - poplačilo iz zastavljene nepremičnine
Po drugem odstavku 142. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) neposredna izvršljivost notarskega zapisa učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini. Dejstvo, da dolžnica, ki je pridobila lastninsko pravico na nepremičnini po vknjižbi zastavne pravice in zaznambe neposrednosti izvršljivosti notarskega zapisa, ni podpisala notarskega zapisa, na veljavnost in izvršljivost le-tega nima nobenega vpliva in ne predstavlja ovire, da se upnica poplača iz zastavljene nepremičnine.
menica - aval - odgovornost avala - menični upravičenec - narava odgovornosti - abstraktnost - izbris družbe iz sodnega registra
Avalist je odgovoren meničnemu upravičencu samostojno, neposredno in solidarno z drugimi podpisniki menice. Zato z dnem izbrisa družbe iz sodnega registra ni prenehala tudi obveznost eventualnih avalistov - meničnih porokov.
SPZ člen 88, 319, 319/1. ZNP člen 145, 145/2. ZKZ člen 18.
določitev nujne poti - redna raba - povezava z javno cesto - vsebina sklepa – zaščitena kmetija
Ustanovitev nujne poti ne ovira dejstvo, da so nekatere nepremičnine del zaščitene kmetije, saj je to ovira le za odsvojitev posamezne nepremičnine, če bi bila lahko z njo ogrožena eksistenca kmetije. Ustanovitev nujne poti pa v eksistenco zaščitene kmetije ne bo posegla.
povečan obseg dela – delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela - predstojnik
Dogovor, ki se nanaša na določitev dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini 20 % osnovne plače, je ničen, ker nadrejena delavka ni imela pristojnosti, da določi višino dodatka. Pisni dogovor, ki ga skleneta nadrejena delavka in javni uslužbenec, namreč ne more biti podlaga za izplačilo, saj odločitev o plačilu sprejme predstojnik.
višina odškodnine - nepremoženjska škoda - poškodbe skočnega sklepa in stopala - psihopatološke posledice - načelo individualizacije - objektivna pogojenost višine odškodnine - renta - zamudne obresti od nepremoženjske škode - materialna škoda – sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe
Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo pri poškodbi skočnega sklepa in stopala v konkretnem primeru ustreza znesku 57 povprečnih neto plač.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - zahteva po predlaganju dokazov - substanciranost dokaznih predlogov - zaslišanje strank - zaslišanje prič
Za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče je sicer pomembno, da stranka navede podatke, ki so pomembni za njeno identifikacijo, vendar pa gre pri zahtevi po predlaganju dokazov iz 61. člena ZIZ za procesnopravno in ne materialnopravno vprašanje, ki mu je dolžnik s predlaganimi dokazi zadostil.
V postopku za podaljšanje časovne veljavnosti že izdane predhodne odredbe ni mogoče znova presojati pogojev, ki jih ZIZ predpisuje za izdajo predhodne odredbe.
pogodba o delu - plačilo po podizvajalski pogodbi – zapadlost plačila – odložni pogoj
Pogodbeno določilo med izvajalcem in podizvajalcem, da bodo dela plačana podizvajalcu potem, ko bo izvajalcu plačal investitor, kot je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, zavezuje podizvajalca, da glede plačila za svoje delo počaka določen primeren čas, po poteku tega pa je od izvajalca upravičen zahtevati plačilo dogovorjenega zneska za opravljeno delo neodvisno od tega ali je investitor izvajalcu plačal ali ne.
S svojim nedovoljenim ravnanjem je tožnik povzročil zgolj to, da se je hišni pripor spremenil v pripor, kar pomeni, da ni upravičen do odškodnine za povečano škodo, ki mu je nastala zaradi pripora, je pa upravičen do odškodnine, ki bi jo imel zaradi škode, ki bi mu jo povzročil hišni pripor v času od 18. 5. 2009 do 18. 8. 2009, v katerem bi bil, če ne bi kršil določil o hišnem priporu.
ZPP člen 195, 343, 343/4, 352. ZDR člen 184, 184/1.OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/3, 179. ZVZD-1 člen 5, 9.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sosporništvo - zavarovalnica - delodajalec - navadna sospornika - višina odškodnine - nepremoženjska škoda - delo na višini - objektivna odgovornost - soprispevek
S tem, ko je tožnik zahteval, da mu prva toženka (zavarovalnica, kjer je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost) in druga toženka (tožnikov delodajalec) nerazdelno povrneta nastalo škodo zaradi nezgode pri delu, je na strani toženih strank nastalo pasivno sosporništvo. Zavarovalnica in povzročitelj škode nista enotna, temveč navadna sospornika, ker ne gre za isto dejansko in pravno podlago spora. Zoper vsakega izmed njiju je mogoče izdati drugačno sodbo in vsak izmed njiju vodi svojo pravdo samostojno. Njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). Ker gre za dve ločeni procesni razmerji, ki se skupno obravnavata le po odločitvi tožnika, druga tožena stranka s položaja sospornika ne more posegati v procesno razmerje med tožnikom in prvo toženko. Druga toženka ne more izpodbijati odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka zoper prvo toženko, zato je pritožba druge tožene stranke (zavarovalnice) zoper odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zoper tožnikovega delodajalca (prvo toženko) nedovoljena (4. odstavek 343. člena ZPP) in jo je potrebno skladno s 352. členom ZPP zavreči.
Tožnik je opravljal montažo elementov rastlinjaka s pomočjo lestve na višini 3 metrov. Elementi rastlinjaka so se nepričakovano sprostili, zato je tožnik padel in se poškodoval. Ker je tožnik delo opravljal na višini, je podana objektivna odgovornost druge tožene stranke za vtoževano škodo.
Tožnik je bil na to, da ne sme stati na stekleni konstrukciji, opozorjen šele, ko je ta na njej že stal. Ne glede na to, da je tožnik podobno delo kot monter kovinskih konstrukcij že opravljal, da je opravil izobraževanje iz varstva pri delu in tudi ob upoštevanju dejstva, da je vijak na konstrukciji odvil namesto privil, pa bi druga toženka morala poskrbeti za varno delo svojih delavcev in s tem tudi tožnika, tako da je delež odgovornosti druge toženke za škodo, ki jo je utrpel tožnik, večji. Zato je tožnikov soprispevek mogoče oceniti na 30%.