ZPP člen 67. ZS člen 71. Sodni red (2016) člen 156. URS člen 23, 23/2.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - vpis v sodni register - naravni sodnik - pravica do naravnega sodnika - nestrinjanje s pravnimi stališči sodnikov - zavrnitev predloga
Razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP je predvsem v smotrnosti in ekonomičnosti postopka, ne pa nestrinjanje s stališči, na katerih so utemeljene posamezne sodne odločitve.
predlog za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost revizije - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP je revizija dovoljena samo zoper tisti sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni tak sklep.
ZSV člen 55, 57a. ZZ člen 29, 29/3. ZSDU člen 1, 1/3, 48, 50. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - kolektivni delovni spor - odpoklic - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da Navodila za volitve predstavnikov delavcev v Svet Centra za socialno delo Ljubljana niso upoštevna pravna podlaga za izvedbo odpoklica člana Sveta.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2016) člen 31. ZUS-1 člen 2. ZUP člen 4. URS člen 23, 157.
javna podjetja in agencije - zahtevek za preverjanje sklepa v postopku izvajanja - pravica do učinkovitega sodnega varstva - posebno pravno varstvo - podzakonski predpis
Z vidika upravnega spora je odločanje Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (agencija) na podlagi zahtevka za preverjanje sklepa v postopku izvajanja iz 31. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti mogoče šteti za nadaljnji korak pri dokončnem oblikovanju volje agencije, ki ne pomeni posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva zoper upravne akte (23. in 157. člen Ustave Republike Slovenije (URS)) in zato samo po sebi ne terja izrecne zakonske ureditve. Oblikovanje posameznih procesnih rešitev s podzakonskimi predpisi pa v postopkih odločanja o javnopravnih stvareh, v katerih se Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) uporablja le smiselno in subsidiarno (4. člen ZUP), ni izključeno.
S tem da komisija, ki je imenovana s strani direktorja agencije, preveri pravilnost sklepa direktorja, tudi ne gre ne za instančni in ne za hierarhični nadzor drugih organov zunaj agencije. Ko je odločitev o navedeni obveznosti dokončno oblikovana s strani agencije (2. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)), pa nastopi možnost sodnega varstva v upravnem sporu, ki glede na okoliščine in značilnosti konkretnega primera pred tem ni ne smiselno in ne potrebno.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6, 370, 370/2.
predlog za dopustitev revizije - obseg in deleži na skupnem premoženju - zavrženje predloga za obnovo postopka - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - konkretizacija predloga - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - nepopoln predlog - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Iz odločitev sodišč nižjih stopenj bi sicer lahko izhajalo, kaj bo srž predloga za dopustitev revizije. Predlagatelj te biti ni uspel (primerno) izluščiti niti v enem od ponujenih vprašanj. Zahteve kratkosti (jedrnatosti), natančnosti, konkretnosti in kavzalnosti niso bile spoštovane, Vrhovno sodišče pa samo(stojno) tudi ne more in ne sme poseči tako daleč, da bi predlagana vprašanja v bistvenem predrugačilo, zato je predlog za dopustitev revizije zavrglo.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367b, 367b/4, 367b/6, 367č.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zavrženje predloga za dopustitev revizije - nekdanji odvetnik kot pooblaščenec v postopku z revizijo
Konkretni primer, ko ima strankin pooblaščenec - upokojeni odvetnik - opravljen pravniški državni izpit, se ne prilega nobenemu od zahtevanih položajev iz tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP. Povedano drugače: ker pooblaščenec tožnika ni (več) odvetnik, tožnik pa ni zatrjeval niti izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, predlog ni dovoljen.
Vloženi predlog, ki je spisan kot revizija na 15 straneh in posebej ne zastavlja nobenega vprašanja, opisanim zakonskim zahtevam iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP ne ustreza. Predlagatelj namreč ne ponudi pravnega vprašanja, glede katerega naj bi Vrhovno sodišče revizijo dopustilo. Ne gre za to, da bi moral predlog vsebovati vprašalno poved, temveč lahko pravni problem izpostavi tudi drugače, a mora biti jasno in jedrnato izkristaliziran. A tega predlagatelj v danem primeru ni storil, zato predlog (tudi) ni popoln.
sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka - akt, s katerim je bil postopek odločanja končan - dopustnost upravnega spora
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da sklepa o zavrženju predloga za obnovo postopka ni dopustno izpodbijati v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Odločanje o predlogu za obnovo postopka je namreč odločanje o postopku, v katerem bi lahko bil izdan drugačen upravni akt. Toženka je kot upravni organ, pristojen za odločanje o obnovi, ugotovila, da predlog za obnovo ne izpolnjuje formalnih pogojev, zato je predlog s sklepom zavrgla, s tem pa se je postopek navedenega odločanja za tožnika končal. Da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi se je postopek odločanja končal za eno stranko, potrjuje tudi stališče teorije, ki kot takšen sklep izrecno navaja sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka. Poleg tega dopustnost upravnega spora zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka izhaja tudi iz obstoječe sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00055639
ZPP člen 7, 8, 212, 215, 339/1, 370. OZ člen 922, 922/1, 944.
zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - ugovor zavarovalnice - fingirana prometna nesreča - potek prometne nesreče - povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - materialno trditveno in dokazno breme - dokazni standard - dokazna stiska - dokazovanje z indici - prosta dokazna ocena - kršitev metodološkega napotka - dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji
V obravnavanem primeru je pritožbeno sodišče iz dokazne ocene, ki jo je, sledeč napotku 8. člena ZPP opravilo prvostopenjsko sodišče, iztrgalo celoten sklop okoliščin, ki "sodišču prve stopnje vzbujajo dvom v to, da je šlo za nenamerno nesrečo", češ, da za "presojo temelja tožbenega zahtevka niso relevantne, saj [da] jih lahko sodišče prve stopnje upošteva le pri presoji višine vtoževane zavarovalnine". Taka dokazna ocena, ki spregleduje, in od celotne življenjske situacije odreže bistven kontekst spornega življenjskega dogodka, ni celovita, ni analitična in zato tudi ni sintetična ter posledično ni v skladu s postulati proste dokazne ocene iz 8. člena ZPP.
V obravnavanem primeru je ta pomanjkljivost še posebej izstopajoča. Pred seboj imamo namreč primer, ko se je celoten dogodek, glede katerega tožena stranka uveljavlja ugovor iz 944. člena OZ, zgodil v sferi zavarovalca (ter hkrati zavarovanca). Z vidika dokazovanja bistvenih dejstev, nujnih za uspešno uveljavitev ugovora nenastale pravice, je zato v izrazito neenakopravnem položaju. V takih primerih, ko je stranka v dokazni stiski, in je zaradi tega ogrožena njena pravica do enakega varstva pravic, lahko tudi pravica do (učinkovitega) sodnega varstva, je ustavno nujna prilagoditev določenih na videz togih institutov dokaznega prava, med katere spadata dokazni standard in dokazno breme.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00054959
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3, 109. ZMZ-1 člen 64, 65. ZUS-1 člen 52, 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-4, 75, 75/3, 85, 85/1, 85/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva in novi dokazi - učinek ex nunc - spremenjene varnostne razmere v izvorni državi - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - ugoditev reviziji
Ex nunc presoja omogoča izčrpno obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ne da bi bilo sodišču treba zadevo vrniti organu v ponovno odločanje.
ZOsn člen 60a. ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-4. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 8, 8/3. URS člen 157, 157/2.
pritožba - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Osnovne šole niso oblastni organi, vendar pa jim ZOsn v nekaterih izrecno naštetih primerih daje pooblastilo za oblastveno odločanje (60.a člen Zosn). Ravnanje šole izven postopkov, naštetih v 60.a členu ZOsn, tako ne pomeni oblastvenega ravnanja oziroma odločanja, temveč opravljanje dejavnosti, s katero je zagotovljena možnost izvrševanja ustavne pravice do izobrazbe.
Zahteva po šolanju na daljavo, če učenec (oziroma njegov zakoniti zastopnik) ne predloži soglasja za samotestiranje, ne izhaja iz oblastvenega ravnanja šole, temveč iz zapovedi, določene v Odloku. Ravnanje šole glede na to zapoved ne presega narave opozorila oziroma obvestila o tem, kaj Odlok zahteva od naslovnikov.
Pri navodilih tožene stranke, tudi če so razumljena kot celota njenih dejanj in navodil, ne gre za oblastveni akt ali dejanje, zato niso izpolnjeni pogoji za obravnavo tožbe po 4. členu ZUS-1.
ZZZDR člen 84, 84/2. DZ člen 110, 110/3. ZPP člen 318.
premoženjska razmerja med zakoncema - darila med zakoncema - vrnitev darila - tožba na vrnitev darila - poseg v lastninsko pravico - procesni pogoji - sklepčnost tožbe - razveza zakonske zveze - zavrnitev zahtevka - tožba za razvezo zakonske zveze - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Razveza zakonske zveze ni nujno pogoj za vložitev tožbe za vrnitev darila med zakoncema. V primerih, ko zakonec že vloži tožbo za razvezo zakonske zveze, kar kaže na nevzdržnost zakonske zveze (vsaj za tega zakonca), ni videti razumnega razloga, zakaj bi moral s tožbo za vrnitev darila čakati vse do pravnomočnosti odločbe o razvezi zakonske zveze. Posledica zahteve za razvezo zakonske zveze je izdaja odločbe o razvezi, nevzdržnost zakonske zveze pa ni več predmet kakšnega zahtevnega dokaznega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00055057
ZIZ člen 13, 21, 40, 40/5. ZMZPP člen 101, 103. ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - ugovor dolžnika - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - potrdilo o izvršljivosti - izpodbijanje potrdila o izvršljivosti - učinek izvršljivosti - dokazno breme - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
nepopoln predlog za dopustitev revizije - objektivni pomen revizije - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja
Prepis zakonskega besedila iz 367.a člena ZPP ne zadosti zahtevi po navedbi okoliščin, ki kažejo na objektivni pomen odločanja o postavljenih pravnih vprašanjih. Drugih navedb, ki bi se nanašale na razloge za dopustitev revizije, predlagatelj ne poda, saj je v preostalem predlog po vsebini v bistvu revizija. Navedena nepopolnost predloga onemogoča presojo objektivnega pomena zastavljenega vprašanja glede na kriterije iz 367.a člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00055638
OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 48, 48/1.
neupravičena pridobitev - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganje v posebno premoženje izvenzakonskega partnerja - vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca - povrnitev vlaganj - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - obogatitveni zahtevek - obstoj koristi obogatitelja - vrednost dosežene koristi - stroškovna metoda - amortizacija - odstop od sodne prakse - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Razlaga zakona, ki privede do rezultata, da vrednost dosežene koristi na škodo drugega izgubi realno povezavo z dejanskim prikrajšanjem, je neživljenjska. Za ugotavljanje višine toženkine obogatitve je treba uporabiti stroškovno metodo, s katero se ugotavlja tržna vrednost nadomestnih stroškov istovrstne adaptacije, upoštevajoč amortizacijo. Še vedno gre za metodo ugotavljanja prehoda premoženja po obogatitvenem kriteriju, ki ne pomeni uporabe vrnitvenega načina ugotavljanja koristi. Resnična vrednost toženkine obogatitve se namreč odraža v doseženih prihrankih, ker ji v obnovo stanovanjske hiše, v kateri prebiva, ni bilo treba vložiti lastnih sredstev. Kot prejemnica koristi ima na voljo ugovor odpada obogatitve.
OZ člen 3, 5, 9, 18, 271, 427, 427/1, 427/3, 427/5, 429, 434, 434/3.
prevzem dolga - prevzem izpolnitve - pogodba o prevzemu dolga - obvestilo upniku - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - konkludentno ravnanje - konkludentna privolitev v prevzem dolga - prijava terjatev v stečajnem postopku - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
V tej zadevi je bilo sporno, ali je pogodba o prevzemu dolga že učinkovala v razmerju do upnika. Nižji sodišči sta šteli, da ni, ker ni bilo dokazano, da sta bodisi dolžnik bodisi prevzemnik dolga upnika o tem obvestila.
Po presoji Vrhovnega sodišča sta nižji sodišči ob dejstvu, da je tožnik kot upnik v stečajnem postopku priglasil terjatev zoper prevzemnika terjatve, namesto, da bi jo uveljavljal od prvotnega dolžnika (toženca), napačno razlagali določbo prvega odstavka 427. člena OZ. Takšno njegovo ravnanje namreč zanesljivo izraža njegovo voljo, da je privolil v spremenjeno upniško - dolžniško razmerje, s prevzemnikom terjatve na drugi strani.
To pa je pravno bistveno dejstvo, da (dotlej zgolj) prevzem izpolnitve začne učinkovati kot prevzem dolga.
Vrhovno sodišče je moralo vzporedno z dopuščenim vprašanjem zavrniti tezo nasprotne stranke, da gre za dejanska in ne za pravna vprašanja.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00054990
ZUS-1 člen 12, 12/2, 32, 32/2, 84. ZPP člen 367, 367/1, 367/2, 377. ZMZ-1 člen 70, 70/4, 84.
predlog za dopustitev revizije - mednarodna zaščita - omejitev gibanja - nedovoljena revizija - pravna sredstva - pritožba - zavrženje predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Glede na posebno ureditev pravnih sredstev v ZUS-1 ni mogoče vložiti revizije zoper sodbe Upravnega sodišča, zoper katere je dovoljena pritožba, saj ima stranka tedaj že na voljo redno pravno sredstvo, ki je po vsebini širše od revizijskega preizkusa. S tem je preprečeno podvajanje odločanja Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi o istih pravnih vprašanjih.
Dopustitev revizije s sklepom o dopustitvi je torej procesna predpostavka za vložitev revizije. Ker revizija ni bila dopuščena, tudi revizija v tem upravnem sporu ni dovoljena.
Ker je o vloženem predlogu za dopustitev revizije Vrhovno sodišče odločilo s tem sklepom in ga zavrglo, v obravnavani zadevi ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti zahteve za izdajo začasne odredbe.
izbira zakupnika kmetijskih zemljišč - akt zoper katerega je možen upravni spor - obvestilo - procesne predpostavke za obravnavo tožbe - akt poslovanja - varstvo javnopravnih interesov - oddajanje kmetije v zakup
Ne glede na dodatne cilje, ki jih tožena stranka zasleduje (tako kot vsak drug zakupodajalec) z oddajo zemljišč v zakup, je glavni namen sklenitve pogodbe (torej pogodbena podlaga - causa) celotnega postopka izbire zakupnika pridobitev zakupnine za oddano kmetijsko zemljišče. Bistven javnopravni interes, ki ga tožena stranka zasleduje z oddajo kmetijskih zemljišč, je torej prav upravljanje z javnim premoženjem. Posledično gre pri izbiri zakupnika za akt poslovanja. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča aktov poslovanja ni mogoče šteti za upravne odločbe, saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih oseb na področju upravnega prava (prvi odstavek 2. člena ZUP). Ti akti so izdani v postopkih upravljanja z javnim premoženjem, ki ne pomenijo oblastnega ravnanja (ex iure imperii), temveč ravnanja tožene stranke kot vsakega drugega lastnika (ex iure gestionis).