Iz vloženega predloga ne izhaja, da je upnik dogovor o krajevni pristojnosti uveljavljal. V pritožbi izraženo stališče, da bi moralo upnikovo napačno ravnanje, da je predlog za izvršbo vložil pri nepristojnem Okrajnem sodišču v Novem mestu, upoštevati kot upnikovo uveljavljanje sporazuma o krajevni pristojnosti, je docela nesprejemljivo.
Ker je tožnica že pridobila pravico do družinske pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Bosni in Hercegovini in je bilo pri tem upoštevano tudi pokojninsko obdobje oziroma zavarovalna doba, dopolnjena pri slovenskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, enake pravice ne more uveljaviti še v Sloveniji.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1, 5/1-a. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-5, 72.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – poslovodna oseba – mandat – predčasna razrešitev – prenehanje delovnega razmerja – stvarna pristojnost
Delovno sodišče je stvarno pristojno v delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na prenehanje delovnega razmerja, ne pa o delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na razveljavitev sklepa o predčasnem prenehanju mandata predsednika tožene stranke.
Na podlagi sklepa o razrešitvi s funkcije predsednika tožniku ni zakonito prenehala pogodba o zaposlitvi, ampak je prenehala z dnem, ko bi mu iztekel mandat, saj je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas trajanja mandata.
ZPP člen 2, 2/1, 156, 156/2, 163, 163/1, 339, 339/1.
pravdni postopek - pravica do povrnitve pravdnih stroškov - vezanost na zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov - načelo dispozitivnosti
V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP). Vezanost na zahtevek (načelo dispozitivnosti) velja tudi glede pravice do povrnitve pravdnih stroškov (1. odst. 163. čl. ZPP), kar med drugim tudi pomeni, da sodišče lahko odloča v mejah zahteve stranke, ki je upravičena do povrnitve svojih izdatkov, ki so ji nastali v pravdi. Tej stranki (v konkretnem primeru toženi stranki) sodišče ne sme prisoditi le nekaj več (kot je zahtevala), marveč tudi ne sme samovoljno z njenimi pravdnimi stroški obremeniti druge pravdne stranke (v konkretnem primeru tožeče stranke).
ZIZ člen 95, 95/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 34, 34/1.
izvršba na premičnine - nezmožnost prodaje stvari na drugi dražbi - ustavitev izvršbe - razglasitev dražbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da za predlagano tretjo prodajo stolov ni zakonske podlage; 1. odst. 95. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je v tem pogledu jasen, saj določa, da če stvari ni bilo mogoče prodati niti na drugi dražbi, sodišče ustavi izvršbo.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je zaradi pravnomočno razveljavljene odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku odpadla pravna podlaga iz 38. in 39. člena ZDR za izplačilo nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, saj tožniku delovno razmerje ni prenehalo po njegovi volji ali krivdi. Tožniku je prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki dne 16.03.2004. Tožnik je po tem datumu spoštoval konkurenčno prepoved. Takoj po prenehanju delovnega razmerja je nastopil primer možnega konkuriranja tožnika, bodisi pri drugem konkurenčnem delodajalcu, ali če bi tožnik sam pričel opravljati konkurenčno dejavnost. S tem pa je nastala obveznost tožene stranke, da svojemu bivšemu delavcu zaradi spoštovanja s pogodbo o zaposlitvi dogovorjene zaveze izplača odškodnino oz. nadomestilo zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule. Tega dejstva ne more spremeniti kasnejše naknadno vzpostavljeno delovno razmerje na podlagi uspešno uveljavljenega tožbenega zahtevka na reintegracijo in tudi ne morebitna odločitev sodišča v individualnem delovnem sporu v smislu 118. člena ZDR.
Tožnik svojega predloga za postavitev izvedenca ni umaknil, prekluzija iz 1. odst. 286. čl. ZPP pa se nanaša le na vprašanje pravočasnosti predloga za izvedbo dokaza. Ali sodišče predlagani dokaz izvede neposredno zatem, ko je predlog podan ali pa kasneje, je stvar procesnega vodstva sodišča. Glede na to je lahko, brez da bi zagrešilo zatrjevano kršitev določb pravdnega postopka, izvedenca imenovalo v ponovljenem postopku, potem ko je tožnik plačal predujem.
ZPPSL člen 3, 15, 90, 92, 3, 15, 90, 92. ZPP člen 5, 5.
sklep o začetku stečajnega postopka - aktivna legitimacija - verodostojna listina - pobot
Sam zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) sicer ne opredeljuje verodostojne listine kot take, je pa ta opredeljena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ker dejansko stečajni postopek v bistvu pomeni generalno izvršbo, je povsem logično, da se pomen verodostojne listine, kot je opredeljena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, enači s tistim, ki ga lahko ima v postopku stečaja in prisilne poravnave.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – prenehanje delovnega razmerja
Ker sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta, tožena stranka tožnice pred iztekom tega časa ne bi smela samovoljno odjaviti iz obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja ter ji zaključiti delovne knjižice. Opisano dejansko prenehanje delovnega razmerja je bilo nezakonito, tako da je tožnica upravičena do reparacije za čas, do katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – sodno varstvo
V času delovnega razmerja bi morala tožnica zahtevo za priznanje delovnega razmerja za nedoločen čas vložiti pri delodajalcu in šele nato s tožbo pri delovnem sodišču zahtevati sodno varstvo. Tožba, vložena neposredno na sodišče, ki vsebuje tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, se zavrže.
ZFPPIPP člen 74, 74/1. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 2, 3, 5, 10, 14.
nagrada stečajnemu upravitelju
Po mnenju pritožbenega sodišča gre pri zapisu tega zneska (21.000.000,00 SIT - 5. odstavek 3. člena) za očitno napako. Zato je kot najvišji znesek, do katerega je po 6.tč. 2.čl. Odredbe skupaj z možnimi povišanji stečajni upravitelj upravičen, potrebno upoštevati znesek 24.628.488,00 SIT oziroma 102.772,86 EUR.
solidarna odškodninska odgovornost - skupno delovanje več oseb
Za določitev deleža krivde oz. odgovornost več poškodovalcev za oškodovančevo škodo je odločilno dejstvo, katero škodo (oz. poškodbo) je kateri poškodovalec povzročil oškodovancu. Za škodo, ki je nastala tožnici zaradi skupnega delovanja (opustitve in ravnanja) obeh toženk, odgovarjata toženki solidarno.
ZOdv člen 71, 71/2, 71, 71/2. ZIZ člen 17, 17/2, 17, 17/2.
izvršilni naslov - disciplinska odločba - odvetniška zbornica
Odločbe disciplinske komisije odvetniške zbornice ni mogoče izpodbijati ne z rednimi ne z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je dejansko pravnomočna, glede na določbo II. odst. 71. čl. ZOdv, ki določa, da je takšna odločba izvršljiva, zato je potrebno šteti,da predstavlja izvršilni naslov po 17. čl. ZIZ.
ZTLR člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZOR člen 200, 210, 219, 200, 210, 219. SZ člen 4, 4/2, 62, 62/1, 93, 93/2, 4, 4/2, 62, 62/1, 93, 93/2. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 217, 338, 338/1, 350, 350/2, 353, 154, 154/1, 165, 165/1, 217, 338, 338/1, 350, 350/2, 353.
solastnina - pravica do uporabnine - pravica do nadomestitve koristi - profitna najemnina - profitno in neprofitno stanovanje
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Potrebno je izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja ter prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. Prikrajšanje ima lahko različne izraze. Lahko predstavlja izgubo določene pravice, plačilo določenega denarnega zneska, zmanjšanje pravice na določeni stvari, povečanje dolga ali bremena, nastanek novih obveznosti ali povečanje obstoječih, lahko pa je tudi v zmanjšanju vrednosti stvari, ki je posledica njene neupravičene uporabe. Na drugi strani pa ni pomembno ali za obogatenega pridobitev oziroma uporaba stvari pomeni objektivno korist oziroma ali bi se s stvarjo lahko okoristil, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Pomembna je predvsem korist, ki bi jo obogateni lahko imel od uporabljene stvari. Profitno stanovanje je tisto stanovanje, ki ga lastnik oddaja zaradi pridobivanja profita; neprofitno stanovanje pa tisto, ki je zgrajeno oziroma oddano na način iz drugega odstavka 93. člena tega zakona, torej s strani neprofitne stanovanjske organizacije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, ker je tožena stranka dokazala obstoj resnega in utemeljenega poslovnega (organizacijskega) razloga za odpoved, to je, da osnovna šola njene telovadnice ni več uporabljala in da se je spremenil način kurjave, zaradi česar je postalo delo hišnika, ki ga je po pogodbi o zaposlitvi opravljal tožnik, nepotrebno.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - direktor - mandat - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas
Zgolj dejstvo, da je bila s tožnico sklenjena individualna pogodba o zaposlitvi za opravljanje funkcije direktorice (ki je vezana na mandat), še ne dokazuje, da je bila ta pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas. Veljavna delovnopravna zakonodaja ne prepoveduje, da bi delodajalec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z delavcem, ki bo opravljal funkcijo direktorja. Če pa jo sklene za določen čas (za čas mandata), mora biti to v pogodbi o zaposlitvi jasno in nedvoumno navedeno.
Ker za izdajo začasne odredbe zgolj prezadolženost, kot objektivno dejstvo ne zadošča, pač pa mora biti izkazana subjektivna in konkretna nevarnost dolžnikovega delovanja, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
Da ima dolžnik težave s tekočo likvidnostjo, je tožeča stranka izkazala, vendar pa je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča stališče sodišča prve stopnje, da prav te težave tožene stranke pomenijo, da ukrep, s katerim, bi se tekoča likvidnost še poslabšala, ne more predstavljati neznatne škode za dolžnika, logično in sprejemljivo.
Od intenzivnosti nasilja pri sklenitvi pogodbe je odvisno, ali gre za napako volje, ali pa za neobstoječ pravni posel. Samo v primeru, če gre za tako močno nasilje, da stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati pri sklenitvi posla, gre za neobstoječ posel, ker ni nikakršne volje za sklenitev posla ene od pogodbenih strank.
višina odškodnine - telesne bolečine in neugodnosti
Glede na dolgo bolečinsko obdobje (15 mesecev in 10 dni stalnih telesnih bolečin različnih intenzivnosti) ter ob dejstvu, da so objektivizirane tudi bodoče bolečine, daje podlago za višjo odškodnino od prisojene.