ZIZ člen 9, 9/3, 53, 55, 56, 76, 76/1. ZPPSL člen 64, 64/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za vložitev ugovora - ugovor po izreku roka - potrjena prisilna poravnava - izvršitev izvršilnega naslova pod pogoji potrjene prisilne poravnave - ustavitev izvršbe
Sodišče prve stopnje bo po uradni dolžnosti upoštevalo učinke potrjene prisilne poravnave na izvršilni naslov, na podlagi katerega je bil začet predmetni postopek. ZIZ v 1. odst. 76. čl. določa, da sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, tudi če je (med drugim) izvršilni naslov spremenjen.
Ker je bil obravnavani postopek zoper družbenika izbrisane družbe začet pred uveljavitvijo Zakona o spremembah zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod-B), je povsem v skladu z že citirano odločitvijo Ustavnega sodišča, da se nadaljuje in konča po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod).
objava oklica o začetku stečajnega postopka - prijava terjatev v zakonskem roku - zavrženje prepozne prijave terjatve - seznanitev upnika
V pritožbi pa opozarja, da skladno z 8. odst. 137. čl. ZPPSL predsednik senata zavrže le tiste prijave terjatev, ki jih upniki vložijo po poteku roka, in da po njegovem to pomeni, da ne more zavreči tistih prijav terjatev, ki so vložene pred začetkom teka roka. Po mnenju pritožbenega sodišča bi z navedenim stališčem tudi bilo mogoče soglašati, vendar pa v obravnavanem primeru pritožnik v svoji vlogi z dne 9.5.2006 ni (hkrati) prijavil svoje terjatve do dolžnika. Gre za to, da ni v tej vlogi sploh omenil, da naj se njegov predlog za uvedbo (prav: začetek) stečajnega postopka nad dolžnikom šteje tudi kot prijava terjatve, saj kot je bilo navedeno zgoraj, vsebuje ta vloga le tiste navedbe oz. sestavine, ki spadajo v okvir predloga iz 90. oz. 91. čl. ZPPSL.
Odločitev o premestitvi tožnice ni postala dokončna z dnem, ko je pristojni organ odločal o pritožbi in jo zavrnil, ampak šele z vročitvijo odločbe pooblaščenki, ki je tožnico v zvezi s pritožbo zastopala. Ker pa je bila v tem času tožnica nezmožna za delo, premestitev ni začela učinkovati, učinkovati je začela šele, ko so odpadli razlogi za začasno zadržanost z dela.
Ne pravilno, če se v sklep o premestitvi vpiše datum premestitve, ker niti ob izdaji prvostopenjskega sklepa niti ob izdaji drugostopenjskega sklepa ta datum ni znan, ampak je odvisen od kasnejših okoliščin.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - neustrezno delo
Ker je tožena stranka tožnici ob odpovedi ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delo oziroma za delovno mesto, na katerem niso bile zagotovljene omejitve, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti nezakonita.
Ker je pogoj za priznanje pravice do pokojnine prenehanje zavarovanja, za tožnika, ki je bil na dan nastanka I. kategorije invalidnosti zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, ni podlage za priznane pravice do invalidske pokojnine že od dneva nastanka invalidnosti. To pravico pridobi prvi naslednji dan po prenehanju zavarovanja.
razlaga spornih pogodbenih določil - pravila razlage
Iz besedila 4. odst. 1. člena Sporazuma izhaja, da so z njim "dokončno urejena vsa razmerja med pogodbenima strankama v zvezi s pogodbo" ter da "pogodbeni stranki druga do druge nimata nikakršnih zahtev več." Logična razlaga navedenega besedila potrjuje sklep, da pogodbeni stranki nimata ne zahtevkov na izpolnitev morebitnih pogodbenih obveznosti, kot tudi ne odškodninskih zahtevkov, saj so tudi to zahtevki, ki izhajajo iz pogodbenega razmerja, in so torej v zvezi s pogodbo.
V kolikor je bil sodnik tekom postopka izločen, ker se je seznanil z nedovoljenimi dokazi, ne more sodelovati v ponovljenem postopku, v kolikor se je le za del dokazov, s katerimi se je seznanil, ugotovilo, da so bili neutemeljeno izločeni.
dodelitev mladoletnih otrok - mnenje otroka - obrazloženost odločbe
Ko sodišče odloča o varstvu in vzgoji otrok so, po 105. členu ZZZDR, edino merilo pri odločanju koristi otrok. Preden sodišče o tem odloči, je dolžno priskrbeti mnenje CSD, upoštevati pa mora tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je tudi sam izbral in je sposoben razumeti namen in posledice tega. Takšno ravnanje sodišču nalaga 410. člen ZPP. Sodišče je svojo odločitev (še zlasti, ko odloča o tako pomembnih zadevah kot je ta) dolžno obrazložiti v skladu s pravili argumentacije. Pritožbeno sodišče ne more preizkusiti pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča (četudi je prepričano v pravilnost odločitve), če sodišče ne pove razlogov za svojo odločitev. Ti razlogi pa morajo biti jasni, popolni in argumentirani, zlasti v tem primeru pa ne zadoščajo zgolj splošne ugotovitve.
stari ZDR – plača – stimulativni del plače – denarna terjatev
Tožnik je imel v pogodbah o zaposlitvi določeno, da se osnovna plača lahko zniža ali zviša odvisno od doseženih rezultatov dela. Za dopustnost tožbe, s katero je zahteval določitev ocene iz naslova uspešnosti in izplačilo razlike v plači, bi moral predhodno pri toženi stranki vložiti zahtevo za varstvo pravic. Šele če ne bi bil zadovoljen z dokončno odločitvijo pristojnega organa oziroma če ta organ v določenem roku o zahtevi ne bi odločil, bi bil v nadaljnjih 15 dneh upravičen uveljavljati sodno varstvo. Direktno sodno varstvo pa ni dopustno, ker ne gre za uveljavljanje t.i.m. čistega denarnega zahtevka.
ZJSRS člen 21f, 24, 28, 28/1. ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2. OZ člen 275, 280, 280/2, 419, 275, 280, 280/2, 419.
obrazložen ugovor - nadomestilo preživnine - subrogacija - jamstveni in preživninski sklad rs - obvestilo o prehodu terjatve - izpolnitev obveznosti
Za obrazloženost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne zadostuje, da dolžnik le navaja pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo, in predloži dokaze za svoje trditve, temveč mora svoje pravno pomembne navedbe tudi argumentirati.
URS člen 158. ZPIZ člen 13. ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 15/1-1, 16, 17, 17/1, 18, 18/1, 25. ZMEPIZ člen 49, 49/4, 50, 50/2, 67, 68, 68/3. ZUP člen 1, 1/1. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 14.
podlaga zavarovanja - lastnost zavarovanca - odločanje po uradni dolžnosti
Tožnik je bil v spornem obdobju zavarovan kot kmet, član kmečkega gospodarstva oziroma druga oseba, ki samostojno opravlja kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic. Četudi je istočasno opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik in bi moral biti zavarovan na tej podlagi, toženec ni zakonito za nazaj spremenil podlage zavarovanja. To bi lahko storil le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
Če upnik predlaga sodišču naložitev dolžniku predložiti seznam dolžnikovega premoženja, pri tem pa navede, da je bil s predlaganimi sredstvi izvršbe neuspešen, pa je v teku še izvršba na plačo, to še ne pomeni, da je dokazal verjetnost nepoplačila po I. odst. 31. čl. ZIZ. Vendar pa v konkretni zadevi upnik očitno ne bo poplačan niti z izvršbo na plačo, ki jo je predlagal na terjatev dolžnika kot posameznika zoper gospodarsko dejavnost istega dolžnika, organizirano v organizacijski obliki samostojnega podjetnika. Terjatev dolžnika zoper dolžnikov s.p. ne obstoji.
predlog za pregon - umik predloga za pregon - fikcija umika predloga za pregon
Oškodovanec lahko z izjavo, ki jo poda sodišču, pred katerim teče kazenski postopek, umakne predlog za pregon do konca glavne obravnave, vendar mora biti izjava izrecna, nedvoumna in izraz njegove aktivnosti. ZKP ne pozna fikcije umika predloga.
Na podlagi suma, da je tožnik kršil delovne obveznosti, je tožena stranka tožniku zagrozila z disciplinskim postopkom in mu v zameno zanj ponudila sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Z opisanim ravnanjem ni zlorabila svojih pravic oziroma jih ni uporabljala na prepovedan način, niti v opisanem ravnanju ni elementov šikane, ki bi tožnika opravičevali do odškodnine.
Zmožnosti preživninskega zavezanca se niso spremenile, kljub temu, da mora sedaj prispevati k preživljanju še za enega otroka, ker ima sedaj višje dohodke, kot jih je imel ob zadnji določitvi preživnine za najstarejšega otroka.
ZZVZZ člen 28, 29, 81, 81/2, 81/2-1. ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 159, 159/1, 262, 262/2. ZDR člen 47, 47/2, 137, 137/9. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/1, 229/4, 230.
nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela – refundacija – pravica do dela v skrajšanem delovnem času
Delodajalec je za delavca, pri katerem je z dokončno in pravnomočno odločbo ugotovljena začasna nezmožnost za delo za poln delovni čas, upravičen do refundacije nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo za poln delovni čas.
seznam dolžnikovega premoženja - izkaz verjetnosti
Pogoj za izdajo odredbe, s katero sodišče dolžniku naloži, naj predloži seznam svojega premoženja, je izkazana verjetnost, da upnik ne bo mogel biti poplačan z do sedaj predlaganimi sredstvi izvršbe. Breme izkazovanja te verjetnosti je na strani upnika. Zato mora upnik v predlogu za izdajo odredbe po 31. členu ZIZ navesti dovolj konkretizirana dejstva, iz katerih je mogoče ugotoviti, da z do sedaj predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti poplačan.
Zastavni upnik nima položaja stranke postopka. Tudi pri izvršbi na nepremičnino je upnik le oseba, katere terjatev se uveljavlja v postopku. Upnik je tisti, na predlog katerega se vodi postopek. Zastavnega upnika pa zakon uvršča med udeležence postopka in jim daje pravico le do poplačila iz dobljene kupnine. Smejo sicer opravljati tudi nekatera procesna dejanja, zlasti lahko vlagajo pritožbe zoper sklepe, ki jih sodišče izdaja na poti do poplačila (sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, sklep o domiku...), vendar jim zakon ne daje pravice do vodenja postopka.
ZIZ člen 24, 24. SPZ člen 142, 142/2, 142, 142/2. ZZK-1 člen 91, 92, 91, 92.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zaznamba neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi
Notarska hipoteka prinaša določene prednosti v primerjavi z navadno (klasično) hipoteko na podlagi pravnega posla, predvsem v načinu in postopku uresničevanja prednostne poplačilne pravice. Upnik ima v tem primeru namreč že izvršilni naslov za neposredno izvršbo, v primeru navadne hipoteke na podlagi pravnega posla pa mora izvršilni naslov še pridobiti in to na podlagi tožbe, s katero bo od dolžnika, ki hkrati ni osebni dolžnik, zahteval da dopusti prodajo zastavljene nepremičnine (hipotekarna tožba). Pravnomočna sodba, ki bo izdana na podlagi te tožbe, je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče realizirati hipoteko. Za ustanovitev notarske hipoteke je potrebno, da zastavitelj in zastavni upnik skleneta pravni posel o ustanovitvi notarske hipoteke v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem mora zastavitelj soglašati, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na zastavljeni nepremičnini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo. Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se mora zaznamovati v zemljiški knjigi (91. in 92. člen Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/03, v nadaljevanju ZZK-1). Učinek takšne zaznambe je, da učinkuje tudi proti vsakemu poznejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.