DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064701
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. SZ-1 člen 173, 173/2, 173/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 2.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – stanovanje kot skupno premoženje – darilo – ugovor višjega deleža na skupnem premoženju – ugovor izključne lastnine – izviren način pridobitve lastninske pravice
Darilo, dano obema partnerjema, namreč predstavlja posebno premoženje enega in drugega partnerja, pri čemer nastane solastnina z enakim solastniškim deležem vsakega do ½, razen če darovalec izrecno določi drugače.
Bistveno za nastanek skupne lastnine je dejstvo, da je tožnik za plačilo dela kupnine najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, ki ga je odplačeval iz svojih prihodkov, pri čemer višina njegovega prispevka za nastanek skupnega premoženja ni pomembna. Ob dejstvu, da nobena od strank ni uveljavljala nadpolovičnega deleža in da velja domneva o enakih deležih partnerjev na skupnem premoženju (1. odstavek 59. člena ZZZDR), je povsem nepomemben način oziroma vir financiranja preostale kupnine. Pritrditi pa je stališču sodišča prve stopnje, da sodna praksa šteje, da toženkin ugovor izključne lastnine ne vključuje ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
Tožnik bo skladno s 3. točko 1. odstavka 40. člena ZZK-1 vknjižbo svoje solastninske pravice v zemljiški knjigi lahko dosegel že na podlagi ugotovitvenega dela izreka. Slednji zadostuje, saj gre pri nastanku skupne lastnine za izviren način pridobitve lastninske pravice in ne pravnoposlovni podlagi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083668
OZ člen 131, 164, 164/1. ZOdvT tarifna številka 3100.
odškodninska odgovornost – povrnitev premoženjske škode – vzpostavitev prejšnjega stanja – denarna odškodnina – načelo restitucije – povrnitev pravdnih stroškov – nagrada za postopek
Sodišče prve stopnje je pravilno v okviru odškodninskega zahtevka upoštevalo temeljno načelo, da je oškodovanec upravičen le do vzpostavitve stanja, kakršno bi bilo, če škodnega dogodka ne bi bilo. V konkretnem primeru je zato prvo sodišče tožnici pravilno priznalo odškodnino le v višini razlike med plačano dohodnino in dohodnino, ki bi jo ugotovil davčni organ v ponovljenem postopku, če ne bi prišlo do protipravnega ravnanja tožene stranke.
Oškodovanec mora dokazati škodo, ki mu je nastala. Sodišče je svojo odločitev o tem, kakšne bolečine in nevšečnosti je tožnik trpel, oprlo predvsem na navedbe – občutja tožnika. Ni pa objektiviziralo svoje odločitve upoštevaje zaključke izvedenca medicinske stroke, zaradi česar je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo.
Zakon določa, da je posest dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Podana mora biti torej dejanska oblast nad stvarjo in voljni element. Slednje pomeni, da je posestnik v zmoti glede tega, komu dejansko stvar pripada. Za njegovo zmoto pa ne zadošča samo dejanska ugotovitev, da ni vedel, komu stvar pripada, temveč mora biti tudi zmota opravičljiva. Dejstvo, da pravna prednica in tožnik, ki je bil tedaj z njo, nista preverila, ali je parcela iz pogodbe enaka tisti parceli, ki sta jo sama pogledala pred nakupom, ni opravičljiva zmota.
Tožnik je z asignacijo toženi stranki naročil, da del odpravnine v višini 10.167,60 EUR nakaže na račun A.A.. Tožena stranka je obveznost iz naslova plačila odpravnine izpolnila tako, da je 6.000,00 EUR izplačala tožniku, preostali znesek 10.167,60 EUR pa A.A.. Za veljavnost asignacije je bistven obstoj dolga tožnika do A.A.. Poplačilo dolga pojmovno ni mogoče, če dolg ni obstajal. Iz vsebine "asignacijske pogodbe" sicer izhaja, da so "stranke" ugotovile, da tožnik dolguje A.A. znesek 10.167,60 EUR. Vendar pa je tožnik izpovedal, da A.A. ne pozna in da mu ni bilo nikoli rečeno, da bi od A.A. dobil denar oziroma od njega prejel znesek 10.167,60 EUR. Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava (neuporabe določb o kavzi pogodbe) nepopolno ugotovilo dejansko stanje in se ni opredelilo do navedb tožnika o nedopustni oziroma neobstoječi kavzi "asignacijske pogodbe", zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo – skladnost izvršilnega naslova in predloga za izvršbo
Po izvršilnem naslovu, ki je jasen, je obveznost obeh dolžnikov, da tisti solastniški del nepremičnine, katerega je kupil kupec V. d.o.o. S., izpraznita tako, da odstranita iz omenjenih nepremičnin vse svoje stvari in nepremičnino izročita kupcu prosto oseb, ki so nepremičnino uporabljale na podlagi solastništva dolžnikov. Upnik pa je v predlogu za izvršbo predlagal izselitev dolžnikov iz omenjene nepremičnine in izselitev vseh dolžnikovih stvari iz omenjene nepremičnine ter izročitev izpraznjene nepremičnine oseb in stvari upniku. Na ta način je po oceni pritožbenega sodišča upnik kvečjemu predlagal nekaj več kot mu gre po izvršilnem naslovu (izpraznitev celotne nepremičnine), ne pa nekaj drugega. Zato tudi ni bilo podlage za ugoditev ugovoru v celoti ter razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga za izvršbo.
ZIZ člen 15. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 123, 123/2.
izterjava preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje - napačna izbira šolanja - prepis na drugo šolo - ponoven vpis v srednjo šolo - ponoven vpis v letnik - ugasnitev izvršilnega naslova - prenehanje preživninske obveznosti - neuspeh pri šolanju - učinek za nazaj - namen izobraževanja - pavziranje - aktivnost upnika - redno izpolnjevanje študijskih obveznosti - upravičen razlog za zastoj pri šolanju - pavšalne trditve - zavrnitev dokaza - kršitev načela kontradiktornosti - delni uspeh - stroški ugovornega postopka - sorazmeren del stroškov
Napačna izbira izobraževalnega programa po polnoletnosti načelno še ne povzroči ugasnitve izvršilnega naslova, v katerem je bila določena preživnina.
Če je bila upniku zaradi neuspeha v prvem letniku študija dana možnost v naslednjem šolskem letu neuspeh popraviti, mu za to šolsko leto tudi pripada preživnina. Dejstvo, da upnik niti v naslednjem šolskem letu ni opravil študijskih obveznosti, pa je povzročilo prenehanje učinkovanja izvršilnega naslova za naprej.
Upnik po ugasnitvi izvršilnega naslova ni več upravičen na njegovi podlagi terjati preživnine, kljub nadaljnjemu uspešnemu študiju.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 7, 7/1, 212, 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - vpogled v uradne evidence - stečaj družbenika - možnost razpolaganja s terjatvami - zaprtje računa - nesubstanciran dokazni predlog - pomanjkljiva trditvena podlaga - nova dejstva v pritožbenem postopku - res iudicata - razpravno načelo - načelo neodvisnosti sodstva
Zapadle in neplačane terjatve sicer res štejejo v aktivo, vendar slednje ne pomeni avtomatično, da stranka z njimi ne more razpolagati. Terjatve lahko npr. odstopi tretji osebi proti plačilu ali sklene pogodbo o factoringu, kar pomeni, da imajo lahko tudi takšne terjatve določeno vrednost.
Samo dejstvo zaprtja računa še ne pomeni odsotnosti sredstev za plačilo sodne takse. Tožeča stranka lahko zaprt račun ponovno odpre oziroma odpre novega.
pogodba o upravljanju – stroški upravljanja in obratovanja – ključ delitve – trditveno in dokazno breme – prepozne trditve
Pravila o trditvenem in dokaznem bremenu določajo, da mora stranka najprej zatrjevati dejstva in jih potem tudi dokazati. Toženka je sicer zatrjevala, da naj bi bil njen delež nižji od določenega v pogodbi o upravljanju, vendar pa v tej zvezi ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu, kakšna je ta nižja višina.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023327
KZ člen 213, 213/1, 213/2, 213/3. KZ-1 člen 7, 7/2, 206, 206/1, 206/2. ZKP člen 387.
napačna pravna opredelitev dejanja – rop – milejši zakon – beneficium cohaesionis – sostorilstvo – pomoč
Kaznivo dejanje ropa sta obtoženca storila v sostorilstvu, vrednost ukradenih stvari pa je bila velika, zato je pravna opredelitev dejanja po 2. in 1. odstavku 206. člena KZ-1 milejša kot pravna opredelitev po 3., 2. in 1. odstavku 213. člena KZ, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083030
OZ člen 943. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
obveznosti zavarovalnice – izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote – premoženjska škoda – ugovor nenastale pravice – fingirana prometna nesreča – zavrnitev dokaznega predloga – priče – kršitev načela kontradiktornosti
Če želi stranka neko pravnorelevantno dejstvo dokazovati s pričami, ji tega načeloma sodišče ne more odreči. Ali so priče verodostojne ali ne, lahko oceni šele potem, ko jih samo neposredno zasliši.
tožba za znižanje preživnine – pasivna legitimacija – preživninski upravičenec – mladoletni otrok
Preživninski zavezanec bi moral tožbo za znižanje preživnine usmeriti zoper preživninskega upravičenca – mladoletnega otroka, ne pa zoper zakonito zastopnico.
Na toženčevi strani je bilo dokazno breme, da ovrže pogodbeno dogovorjeno domnevo o njegovi alkoholiziranosti v času nastanka škodnega dogodka zaradi zapustitve kraja prometne nesreče.
ZTLR člen 12, 24, 25, 26. SPZ člen 271. ZPP člen 8, 286b.
stavbna pravica – negatorna tožba – dobra vera – dejansko stanje – dokazovanje – dokazno breme – prekluzija
Poizvedbe o nakupu spornega zemljišča in poznavanje okoliščin o poteku denacionalizacijskega postopka za sporno zemljišče izključujejo dobro vero tožeče stranke.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 101, 102, 102/1, 103, 104. ZZRZI člen 40, 40/6. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - invalid III. kategorije
Tožnik (invalid III. kategorije) je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto čistilec prostorov. Ker je tožena stranka to delovno mesto ukinila, tožnik dela ni mogel več opravljati. Tožena stranka zanj nima drugega ustreznega dela, zato je tožniku utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1 v zvezi s 1. odstavkom 116. člena istega zakona, saj je izvedla postopek skladno z določbo 1. odstavka 102. člena ZPIZ-1 in 6. odstavkom 40. člena ZZRZI. Za uporabo teh določb pa je tožena stanka imela podlago v 3. odstavku 429. člena ZPIZ-2, po katerem se določbe 101., 102., 103. in 104. člena ZPIZ-1 uporabljajo do ureditve v zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
Tožnik predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek na drugi stopnji ni priložil obrazca Izjava o premoženjskem stanju in obveznih prilog. Zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, da predlog dopolni v roku 15 dni in mu naložilo, da sodišču predloži izpolnjen obrazec Izjava o premoženjskem stanju in obvezne priloge (dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih ipd.). Tožnikova pooblaščenka je sklep sodišča upoštevala le delno in sodišču dostavila izpolnjeno Izjavo o premoženjskem stanju (na predpisanem obrazcu), ni pa priložila obveznih prilog. Sodišče prve stopnje je zato tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse pravilno zavrglo, ker tožnik sodišču v določenem roku ni priložil obveznih prilog k Izjavi o premoženjskem stanju, ker torej svojega predloga ni ustrezno dopolnil, da bi bil sposoben za nadaljnjo obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083081
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ni razlogov o odločilnih dejstvih – dogovor – neupravičena obogatitev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe se ne da preizkusiti, ker v njej manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, delno pa so si podani razlogi tudi v nasprotju. S tem je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.