varstvo lastninske pravice – negatorna tožba – zaščita pred vznemirjanjem – varstvo solastnika in skupnega lastnika – protipravnost posega v lastninsko pravico – postavitev stopnic
Na tožnika je ob spremembi solastništva prešel zahtevek za odpravo kršitve solastninske pravice.
(Ne)upravičenosti uveljavljanja negatornega varstva je odvisna (tudi) od voljnega odnosa solastnika do s kršitvijo nastalega stanja nepremičnine, torej od dejstva, ali je solastnik soglašal z vznemirjanjem oziroma pristal na s kršitvijo nastalo stanje nepremičnine.
Tožnika bi morala točno opredeliti obseg motenja (v katerem delu moti posest pešpoti oporni zid in v katerem delu tlakovci, jašek in kanalete) in temu prilagoditi restitucijski in prepovedni del tožbenega zahtevka.
začasne odredbe – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – namen zavarovanja – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – pogodba o dosmrtnem preživljanju – obstoječa prepoved razpolaganja v korist preživljalca
S predlagano in izdano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja, ki je zgolj v tem, da bi se tožnika v morebitni izvršbi lahko poplačala s prodajo toženčevih nepremičnin, ki so predmet začasne odredbe. Toženec je že pred predlagano začasno odredbo sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju, s katero se je zavezal svojemu nečaku po svoji smrti izročiti in prepustiti med ostalimi tudi nepremičnine, ki so navedene v začasni odredbi. Hkrati se je toženec zavezal in dovolil pogodbeno prepoved odtujitve in obremenitve vseh nepremičnin, ki so predmet pogodbe, v korist pogodbenika kot preživljalca.
USTAVNO PRAVO - DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060749
URS člen 158.
pravnomočnost – zapuščinski postopek – pravdni postopek – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – ne bis in idem
V zapuščinskem postopku stranka ne more izpodbijati odločitve pravdnega sodišča, niti zahtevati ponovne obravnave vprašanj, ki so bila obravnavana v pravdnem postopku.
S tem, ko je sodišče prve stopnje skopo in pomanjkljivo obrazložilo zavrnitev obravnavanega dokaznega predloga, je kršilo tožeči stranki pravico do izjave, saj je tožeča stranka, ko je predlagala navedeni dokaz, podala konkretne trditve o tem, zakaj je treba šteti obravnavani dokazni predlog za pravočasen, kljub temu, da ga je predlagala po prvem naroku za glavno obravnavo.
Zgolj povzemanje ali ocena dela izpovedi stranke, ne predstavlja vestne in skrbne presoje posameznega dokaza, iz katerega izhaja različno izpovedovanje.
ZIZ člen 38, 38/5, 239, 243, 244, 244/1. ZDPra člen 16, 16/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/3.
stroški zavarovanja - sklep o zavarovanju - potrebnost stroškov zavarovanja - sodna praksa - nagrada za sestavo predloga za zavarovanje - nagrada za obvestilo stranki - nagrada za zemljiškoknjižne poizvedbe - stroški poizvedb - pribava zemljiškoknjižnih izpiskov - predlog za zastavno pravico na nepremičnini
Nagrada za sestavo predloga za zavarovanje z zastavno pravico na zemljiškoknjižno vpisano nepremičnino se odmeri po 27/3 tar. št. OT. Obvestilo stranki se ne prizna, ker ne gre za samostojno opravilo, in je vsebovano že v nagradi za sestavo predloga. Enako velja za nagrado za ZK poizvedbe (za vsak ZK izpisek), za katero pa poleg tega ni izkazana potrebnost stroškov za zavarovanje. Potrebni so namreč le tisti stroški, ki so nujni za vložitev predloga za zavarovanje, kar posamezen ZK izpisek ni; materialnih stroškov v zvezi s tem pa upnik ne zatrjuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083079
OZ člen 766, 990, 994, 994/1. ZOR člen 749. ZOdv člen 17, 17/1, 17/2. ZPP člen 285.
opravljanje odvetniških storitev – pravica do plačila – mandatna pogodba – družbena pogodba – materialno procesno vodstvo
Slovensko pozitivno pravo ne dovoljuje, da bi odvetnik za opravljanje svojih storitev s stranko sklenil družbeno ali nepodobno pogodbo, na podlagi katere bi bil upravičen do dela koristi, ki se doseže v družbi. Odvetniško pooblastilno razmerje za zastopanje stranke namreč lahko temelji le na mandatnem razmerju.
začasni zastopnik – postavitev začasnega zastopnika – pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika – prenehanje pravic in dolžnosti zakonitega zastopnika – vročanje
Začasni zastopnik ima pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika od dne postavitve do takrat, dokler tožena stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem.
pogodba o delu – prenehanje pogodbe po volji naročnika – dogovor o plačilu za primer odstopa od pogodbe – odstop od pogodbe zaradi kršitve nasprotne stranke – trditveno breme
Če je lahko naročnica po dogovoru z izvajalko sama zasilno sanirala del stojnice, iz te okoliščine ni bilo mogoče sklepati, da je imel opravljen posel tako napako, da je bilo delo neuporabno, niti da je posel opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, zato niso izpolnjeni pogoji za odstop od pogodbe brez predhodne zahteve za odpravo napak.
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne na podlagi spornega dogovora, kot je to zatrjevala tožena stranka. Iz vsebine tega dogovora, ki je bil sklenjen v zvezi s postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, namreč izhaja, da sta stranki sporazumno razveljavili izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, se dogovorili o ponovni vzpostavitvi delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki po pogodbi o zaposlitvi in o vseh pravicah tožnika za obdobje po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sporazumeli sta se, da bo tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pravna posledica redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odpravnina, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZFPPIPP člen 327, 327/3, 329, 332, 332/1, 332/2, 332/3.
prodaja premoženja - način prodaje - kombinirana javna dražba - izklicna cena - zavezujoče zbiranje ponudb - neposredna pogajanja
Zakon sicer določa dva osnovna tipa javnih dražb (z zviševanjem ali z zniževanjem cene), vendar ni zakonske ovire, da se javna dražba ne bi mogla opraviti s kombinacijo obeh, če se pokaže interes večih dražiteljev za nakup.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069128
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3, 20a/5, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 3, 86, 86/1, 1012, 1019, 1019/1, 1019/3, 1019/4, 1025.
notarski zapis – izvršljivost – dodatni rok za plačilo – primeren rok – ničnost pogodbenih določil – odstop od pogodbe – poroštvo – subsidiarno poroštvo – načelo stroge formalne legalitete – odlog izvršbe
Stranke so v kreditni pogodbe dogovorile, da rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni, prične teči že z dnem oddaje priporočene pošiljke po pošti (in torej ne z dnem, ko bi se dolžniki imeli možnost s pisanjem dejansko seznaniti, kot neutemeljeno uveljavlja pritožba). Od 28. 4. 2014, ko je upnik pismo o odpovedi kredita poslal priporočeno po pošti, do 19. 5. 2014, ko je določil dodatni rok za izpolnitev obveznosti, je poteklo že več kot 15 dni, zato je bil minimalni pogodbeno dogovorjeni rok v celoti spoštovan. Tretji dolžnik ob uveljavljanju zatrjevane ničnosti določila o roku le pavšalno in neopredeljeno navaja, da je tako dogovorjen način začetka teka roka v nasprotju s temelji obligacijskega prava, vendar pa ne sodišče prve stopnje ne višje sodišče ob odločanju takega očitnega nasprotja nista ugotovila.
Tretji dolžnik se je v predmetni zadevi zavezal kot subsidiarni porok, kar pomeni, da se sme od njega zahtevati izpolnitev obveznosti samo v primeru, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi. V izjavi o zapadlosti kreditne pogodbe je bil glavni dolžnik pozvan, da dolg skupaj s pripadki nemudoma poravna upniku. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je v izjavi o zapadlosti kredita rok določen. Jasno je namreč razvidno, da je upnik plačilo terjatve zahteval „nemudoma“, torej „takoj“, kar rok plačila opredeljuje dovolj določno. Petnajstdnevni rok, na katerega se sklicuje pritožba, je izrecno določen le kot dodatni rok, ki ga mora upnik kreditojemalcu pustiti za izpolnitev do tedaj zapadlih obveznosti kot pogoj za možnost uveljavljanja odstopnega upravičenja, ko pa enkrat pride do odstopa od pogodbe, je že po notarskem zapisu določen rok za izpolnitev celotne obveznosti „takoj“, kar je upnik tudi upošteval v izjavi o odstopu od pogodbe.
Neutemeljeni so tudi očitki, da je sodišče prve stopnje s svojo razlago roka izničilo razlikovanje med subsidiarnim in solidarnim poroštvom. Ko sta namreč izpolnjena oba pogoja za uveljavljanje terjatve zoper subsidiarnega dolžnika (dospelost terjatve zoper glavnega dolžnika in neizpolnitev le-te ter pisna postavitev dodatnega roka za izpolnitev glavnemu dolžniku), terjatev zoper subsidiarnega poroka dospe na način, da upnik lahko zahteva izpolnitev obveznosti od glavnega dolžnika ali od poroka ali od obeh hkrati kot solidarnih dolžnikov.
Opustitev upnikovega obvestila poroku, da je glavni dolžnik v zamudi z izpolnitvijo, ima lahko le posledice odškodninske odgovornosti, za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za katere izpolnitev se je zavezal tudi porok, pa zadošča le priporočeno vročena pisna izjava o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400, 400/1. KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3, 82/4, 82/4-3, 204, 204/1, 204/2.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – zakonske ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – zakonska rehabilitacija – izbris obsodbe – potek roka
Sodišče v postopku osebnega stečaja nima diskrecijske pravice odločati, ali bo začelo ali ne postopek odpusta obveznosti dolžniku, kadar so podane zakonske ovire za odpust obveznosti, ki jih ZFPPIPP opredeljuje v 399. členu.
Za izbris obsodbe ne zadostuje zgolj izvršitev kazni, pač pa mora preteči v zakonu določen rok, v katerem obsojenec ne sme storiti novega kaznivega dejanja.
Tožnik predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek na drugi stopnji ni priložil obrazca Izjava o premoženjskem stanju in obveznih prilog. Zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, da predlog dopolni v roku 15 dni in mu naložilo, da sodišču predloži izpolnjen obrazec Izjava o premoženjskem stanju in obvezne priloge (dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih ipd.). Tožnikova pooblaščenka je sklep sodišča upoštevala le delno in sodišču dostavila izpolnjeno Izjavo o premoženjskem stanju (na predpisanem obrazcu), ni pa priložila obveznih prilog. Sodišče prve stopnje je zato tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse pravilno zavrglo, ker tožnik sodišču v določenem roku ni priložil obveznih prilog k Izjavi o premoženjskem stanju, ker torej svojega predloga ni ustrezno dopolnil, da bi bil sposoben za nadaljnjo obravnavo.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074795
ZFPPIPP člen 271, 272, 272/1, 272/1-1, 272/3. OZ člen 425.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - obdobje izpodbojnosti - objektivni pogoj izpodbojnosti - subjektivni pogoj izpodbojnosti - izpodbojne domneve - neobičajen način poplačila - pogodba o odstopu terjatve - plačilne zamude - izostanek naročila - vedenje o insolventnosti - bonitetne ocene - obdobje izdajanja računov - način preverjanja bonitetnih ocen - skrbnost preverjanja - dogovorjeni plačilni roki
Pogodba o odstopu terjatve predstavlja s stališča izpodbijanja pravnih dejanj insolventnega dolžnika neobičajen način poplačila.
Ni utemeljeno sklepanje, da bi toženka na podlagi izostanka naročila v zadnjem mesecu morala vedeti za insolventnost dolžnika.
Način preverjanja bonitetnih ocen poslovnih partnerjev, kot ga je tožena stranka pojasnila v vlogah, podrobneje pa predstavila njena zakonita zastopnica, ob upoštevanju tako velikega števila poslovnih partnerjev, dokazuje, da tožena stranka pri tem ni bila neskrbna.
Tudi če je vedela, da je tožnik že v letu 2010 svoje obveznosti plačeval z zamudo, to še ne pomeni, da bi morala vedeti za tožnikovo insolventnost. Če bi namreč tožeča stranka imela take plačilne roke dogovorjene s svojimi pogodbenimi partnerji, to še ne bi pomenilo, da je insolventna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023334
KZ-1 člen 173, 173/3, 173/4. ZKP člen 18, 18/2, 236, 236/1, 236/1-1, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 392, 392/5.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - nedovoljen dokaz - izpovedba socialne delavke - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - krivda - dokazna ocena
Ni mogoče prezreti, da je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je obtoženec, ob tem, ko se je samozadovoljeval, gledal pornografske filme, da je oškodovanka spala, kot tudi, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni dokazano, da je s samozadovoljevanjem nadaljeval tudi po tem, ko se je oškodovanka zbudila.
Po vsem navedenem pa je po oceni pritožbenega sodišča izostala tudi njuna medsebojna psihična povezanost, ki mora biti pri kaznivem dejanju po 4. odstavku 173. člena KZ-1 med storilcem in kršitvijo podano pri sami manifestaciji spolnosti, to je v smislu medsebojnega zaznavanja (na primer gledanja, poslušanja).
Ker je v slovenski pravni teoriji in praksi glede okoriščanja uveljavljeno obogatitveno načelo, mora prejemnik koristi vrniti le korist, ki jo še ima v času izdaje sodne odločbe. Ker toženca denarja nimata več, odločitve ni mogoče opreti na določbe o neupravičeni obogatitvi, je pa iz trditev tožeče stranke mogoče izluščiti vsa pravno odločilna dejstva za uporabo določb o odškodninski odgovornosti, kar bo predmet novega sojenja.
ZDZdr člen 10, 10/1, 10/1-10, 30, 30/1, 40, 46, 47, 47/2, 50, 50/2, 52, 75, 75/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – sprejem brez privolitve – najbližja oseba – pravica do pritožbe – možnost sodelovanja v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker najbližji osebi ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, je prišlo do kršitve 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.