ZIZ člen 15. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 123, 123/2.
izterjava preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje - napačna izbira šolanja - prepis na drugo šolo - ponoven vpis v srednjo šolo - ponoven vpis v letnik - ugasnitev izvršilnega naslova - prenehanje preživninske obveznosti - neuspeh pri šolanju - učinek za nazaj - namen izobraževanja - pavziranje - aktivnost upnika - redno izpolnjevanje študijskih obveznosti - upravičen razlog za zastoj pri šolanju - pavšalne trditve - zavrnitev dokaza - kršitev načela kontradiktornosti - delni uspeh - stroški ugovornega postopka - sorazmeren del stroškov
Napačna izbira izobraževalnega programa po polnoletnosti načelno še ne povzroči ugasnitve izvršilnega naslova, v katerem je bila določena preživnina.
Če je bila upniku zaradi neuspeha v prvem letniku študija dana možnost v naslednjem šolskem letu neuspeh popraviti, mu za to šolsko leto tudi pripada preživnina. Dejstvo, da upnik niti v naslednjem šolskem letu ni opravil študijskih obveznosti, pa je povzročilo prenehanje učinkovanja izvršilnega naslova za naprej.
Upnik po ugasnitvi izvršilnega naslova ni več upravičen na njegovi podlagi terjati preživnine, kljub nadaljnjemu uspešnemu študiju.
pogodba o upravljanju – stroški upravljanja in obratovanja – ključ delitve – trditveno in dokazno breme – prepozne trditve
Pravila o trditvenem in dokaznem bremenu določajo, da mora stranka najprej zatrjevati dejstva in jih potem tudi dokazati. Toženka je sicer zatrjevala, da naj bi bil njen delež nižji od določenega v pogodbi o upravljanju, vendar pa v tej zvezi ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu, kakšna je ta nižja višina.
rent–a–car – oddaja vozila v najem – višja zavarovalna premija – splošni pogodbeni pogoji – razlaga pogodb
Toženki ni uspelo dokazati, da ima sporno določilo njenih splošnih pogojev jasen in enoznačen pomen, zato ga je sodišče prve stopnje ob dejstvu, da gre za vnaprej pripravljeno pogodbeno vsebino, upravičeno razlagalo v tožničino korist.
plačilo razlike plače - zastaranje - uvrstitev v plačni razred
Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v 5 letih (206. člen ZDR). Tožničin zahtevek za obračun in izplačilo razlik v plači za obdobje pred 22. 6. 2006 je zastaran, ker je tožnica tožbo vložila šele 22. 6. 2011.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek, ki se nanaša na uvrstitev tožnice v plačni razred s količnikom 9,00 ter na obračun in izplačilo razlik v plači za obdobje od 13. 2. 2001 do 1. 8. 2008, pravilno zavrnilo. Vse odločbe o določitvi količnika za določitev plače, ki jih je v tem obdobju tožena stranka izdala tožnici, so namreč dokončne in pravnomočne, zato jih v tem individualnem delovnem sporu ni mogoče spreminjati ali ugotavljati njihove (ne)zakonitosti.
pogodbena kazen - pridržek pravice do pogodbene kazni - zmanjšanje pogodbene kazni - zamuda z izpolnitvijo
Ker je tožeča stranka dokazala, da je sporočila toženi stranki, da bo zaradi zamude izročitve poslovnega prostora uveljavljala pravico do pogodbene kazni, je izpolnila svoje obveznosti nemudnega sporočila po 5. odstavku 251. člena OZ. Pri tem ni pomembno, da te izjave ni sporočila direktorju tožene stranke, ampak zaposleni pri toženi stranki, ki je urejala vse zadeve v zvezi z najemom in prodajo poslovnega prostora.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 7, 7/1, 212, 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - vpogled v uradne evidence - stečaj družbenika - možnost razpolaganja s terjatvami - zaprtje računa - nesubstanciran dokazni predlog - pomanjkljiva trditvena podlaga - nova dejstva v pritožbenem postopku - res iudicata - razpravno načelo - načelo neodvisnosti sodstva
Zapadle in neplačane terjatve sicer res štejejo v aktivo, vendar slednje ne pomeni avtomatično, da stranka z njimi ne more razpolagati. Terjatve lahko npr. odstopi tretji osebi proti plačilu ali sklene pogodbo o factoringu, kar pomeni, da imajo lahko tudi takšne terjatve določeno vrednost.
Samo dejstvo zaprtja računa še ne pomeni odsotnosti sredstev za plačilo sodne takse. Tožeča stranka lahko zaprt račun ponovno odpre oziroma odpre novega.
Kot merilo za znižanje cene potovanja se priporoča uporaba Frankfurtske tabele, ki sicer ni formalni pravni vir, je pa splošno v uporabi v več evropskih državah in lahko tudi slovensko sodišče koristno informira o pomenu oziroma vrednosti ugotovljenih napak.
Pri paketnih potovanjih, kakršno je bilo tudi potovanje tožnikov, pravo EU iz primera Leitner vs. TUI (razlaga Direktive 90/314EGS o paketnih turističnih potovanjih) priznava potrošniku nepremoženjsko škodo zaradi izgube (užitka) dopusta. Če bi sodišče prve stopnje ugotovilo toženkino odškodninsko odgovornost, bi glede na trditve, ki so jih tožniki podali, sodišče moralo upoštevati (kvečjemu) to obliko škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083668
OZ člen 131, 164, 164/1. ZOdvT tarifna številka 3100.
odškodninska odgovornost – povrnitev premoženjske škode – vzpostavitev prejšnjega stanja – denarna odškodnina – načelo restitucije – povrnitev pravdnih stroškov – nagrada za postopek
Sodišče prve stopnje je pravilno v okviru odškodninskega zahtevka upoštevalo temeljno načelo, da je oškodovanec upravičen le do vzpostavitve stanja, kakršno bi bilo, če škodnega dogodka ne bi bilo. V konkretnem primeru je zato prvo sodišče tožnici pravilno priznalo odškodnino le v višini razlike med plačano dohodnino in dohodnino, ki bi jo ugotovil davčni organ v ponovljenem postopku, če ne bi prišlo do protipravnega ravnanja tožene stranke.
tožba za znižanje preživnine – pasivna legitimacija – preživninski upravičenec – mladoletni otrok
Preživninski zavezanec bi moral tožbo za znižanje preživnine usmeriti zoper preživninskega upravičenca – mladoletnega otroka, ne pa zoper zakonito zastopnico.
varstvo lastninske pravice – negatorna tožba – zaščita pred vznemirjanjem – varstvo solastnika in skupnega lastnika – protipravnost posega v lastninsko pravico – postavitev stopnic
Na tožnika je ob spremembi solastništva prešel zahtevek za odpravo kršitve solastninske pravice.
(Ne)upravičenosti uveljavljanja negatornega varstva je odvisna (tudi) od voljnega odnosa solastnika do s kršitvijo nastalega stanja nepremičnine, torej od dejstva, ali je solastnik soglašal z vznemirjanjem oziroma pristal na s kršitvijo nastalo stanje nepremičnine.
USTAVNO PRAVO - DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060749
URS člen 158.
pravnomočnost – zapuščinski postopek – pravdni postopek – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – ne bis in idem
V zapuščinskem postopku stranka ne more izpodbijati odločitve pravdnega sodišča, niti zahtevati ponovne obravnave vprašanj, ki so bila obravnavana v pravdnem postopku.
Oškodovanec mora dokazati škodo, ki mu je nastala. Sodišče je svojo odločitev o tem, kakšne bolečine in nevšečnosti je tožnik trpel, oprlo predvsem na navedbe – občutja tožnika. Ni pa objektiviziralo svoje odločitve upoštevaje zaključke izvedenca medicinske stroke, zaradi česar je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo.
sprememba tožbe - dopolnitev tožbe - poprava posameznih navedb v tožbi
Tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe tako, da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen (tretji odstavek 184. člena ZPP). Tožeča stranka pa s svojo dodatno specifikacijo tožbenega zahtevka v 31. 1. 2014 vloženi pripravljalni vlogi ni ne spremenila istovetnosti zahtevka in ne uveljavljala drugega zahtevka poleg obstoječega, niti ni povečala obstoječega zahtevka, saj je že v predlogu oziroma zahtevi za izpraznitev poslovnega prostora navedla “… in ga prostega oseb in stvari najemnika … .”, torej nedoločeno število (oseb in) stvari tožene stranke. Te stvari tožene stranke je v cit. vlogi pač konkretizirala (predvsem) na dve njeni stvari. Tožeča stranka je tako le dopolnila oziroma popravila posamezne navedbe.
odstop terjatve – odstop z odplačno pogodbo – razmerje med odstopnikom in prevzemnikom – odgovornost za obstoj terjatve – odgovornost za izterljivost
Določbi 423. in 424. člena OZ urejata odgovornost odstopnika terjatve prevzemniku terjatve za obstoj in izterljivosti odstopljene terjatve, pri čemer te odgovornosti ni, če je bila terjatev odstopljena neodplačno, kar enako velja, če odplačnost ni dokazana.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - kmetijsko zemljišče - stavbno zemljišče - dejanska raba - prodaja po delih - namenska raba
Ker so dolžnikom bili vročeni tako cenitveni poročili, kot tudi vsa nadaljnja dodatna pojasnila obeh cenilcev, zadnje pripombe pa je pravilno ocenilo kot neutemeljene in jih kot takšne niti ni vročalo v izjasnitev cenilcema, temveč je nanje samo odgovorilo, so pritožbeni očitki o kršitvi pravice do poštenega sojenja in o tem, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, neutemeljeni.
Cenilci so pri izdelavi cenitvenih poročil dolžni upoštevati podatke, ki izhajajo iz potrdila o namenski rabi zemljišča in pri tem nimajo proste presoje, ali bodo neki del zemljišča ocenjevali kot kmetijsko ali stavbno zemljišče.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/2-2, 20a, 20a/1, 168, 168/2, 168/5. ZN člen 4, 50, 50/1. ZPP člen 337, 337/1.
izvršilni naslov - notarski zapis - kreditna pogodba - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršljivost notarskega zapisa - soglasje za neposredno izvršljivost - vsebina kreditne pogodbe - aneks - solidarna obveznost - nedopustna pritožbena novota - zemljiškoknjižno vpisana nepremičnina
Tudi v primeru, da bi bilo soglasje za neposredno izvršljivost zapisano že v kreditni pogodbi, ki je bila sestavljena pred sestavo notarskega zapisa, to ne bi imelo nikakršnega pravnega učinka, saj mora biti clausula exequendi vsebovana v notarskem zapisu, da ima pravno moč.
Določba 168. člena ZIZ izvršilnemu sodišču ne nalaga dolžnosti, da vzpostavi vpis v zemljiško knjigo še nevpisane nepremičnine.
ZPP člen 140, 140/1, 145, 145/2, 339, 339/2, 339/2-8.
vročanje – nepravilno vročanje – vročanje s pritrditvijo pisanj na sodno desko – kršitev pravice do izjave – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker vročitev tožbe v odgovor po takrat veljavnih določbah ZPP ni bila pravilno opravljena, sodišče posledično ni imelo podlage za vročanje ostalih sodnih pošiljk, tudi vabil na naroke za glavno obravnavo, na podlagi 2. odstavka 145. člena ZPP (vročanje na sodno desko).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - opravljanje drugega dela - sodna razveza - denarno nadomestilo
Tožniku je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi ukinitve delovnega mesta „vodja oddelka za zavarovanje“, ki pa ga tožnik v času podaje redne odpovedi ni zasedal. Tožnik je bil namreč v času podaje redne odpovedi pogodbe zaposlitvi pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu „upravni direktor“. Ker tožena stranka ni dokazala, da je prenehala potreba po tožnikovem delu na delovnem mestu „upravni direktor“ pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057385
URS člen 56, 56/1. ZPP člen 1. ZZZDR člen 2, 421, 421/4.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – vloga centra za socialno delo v sodnem postopku – otrokova korist – mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi – posebno družbeno varstvo družine
Vloga centra za socialno delo v sodnem postopku je, da relativizira odvisnost sodbe o dejanskem stanju le od aktivnosti in navedb strank. To stori s posredovanjem mnenja glede otrokovih koristi, s katerim omogoči sodišču, da izve za dejanske okoliščine, ki bodo ne le usmerjale njegovo nadaljnjo procesno aktivnost, ampak tudi omogočile odločitev, ki bo v največjem interesu otroka. Iz navedenih razlogov ni mogoče slediti toženčevemu očitku o pristranosti centra za socialno delo, ki je v tem postopku podal mnenje glede otrokove koristi, pred tem pa je izvajal socialnovarstvene storitve oziroma aktivnosti za pomoč družini.