neupravičena pridobitev – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist – solastnina – zahtevek za plačilo uporabnine – višina uporabnine – povprečna tržna najemnina
Toženca sta v vtoževanem obdobju sporno nepremičnino, katere solastnik je tožnik, uporabljala brez pravnega naslova in brezplačno, zaradi česar sta imela korist, tožnik pa je bil prikrajšan, ker v tem času ni mogel uporabljati svoje polovice nepremičnine niti ni mogel z njo razpolagati. Zato je zahtevek za plačilo uporabnine utemeljen na podlagi 198. člena OZ, po katerem lahko lastnik stvari, ki jo je nekdo drug uporabil v svojo korist, od njega zahteva, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Toženčeva korist je namreč v tem, da je brezplačno uporabljal tujo nepremičnino, po sodni praksi pa je nadomestilo za takšno korist (tako imenovana uporabnina) enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.
ZIZ člen 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZZVZZ člen 17, 17-5. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/1, 45, 45/3, 49, 49/1, 50, 50/1, 50/1-1, 50/1-2, 50/3.
plačilo nagrade in povrnitev stroškov sodnega cenilca - prispevek za zdravstveno zavarovanje - ogled - čas potovanja na ogled in nazaj - potni stroški cenilca - materialni potni stroški
Cenilcu na podlagi tretjega odstavka 50. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih za vsake začete pol ure potovanja na ogled in nazaj pripada 10,00 EUR, kar pa ne izključuje materialnih potnih stroškov v skladu z 41. členom istega Pravilnika.
V skladu s 5. točko 17. člena ZZVZZ se cenilcu od odmerjene izvedenine obračuna in plača prispevek v višini 0,53 % za zdravstveno zavarovanje.
izločitev sodnika – dvom v nepristranskost – ustna naznanitev odločb
Okoliščina, da preiskovalna sodnica ob zaključku zaslišanja obdolžencu izjavi, da obstoji utemeljen sum in da bo uvedla preiskavo, ne predstavlja okoliščine, ki bi vzbujale dvom v njeno nepristranskost. Ustno naznanjanje odločb ji dopušča 116. člen ZKP. V spisu je že bil zapisnik o osumljenčevem zaslišanju na policiji v prisotnosti njegovega zagovornika (procesno veljaven dokaz), zato bi glede na določbo 2. odstavka 169. člena ZKP preiskovalna sodnica lahko odločila o zahtevi za preiskavo tudi brez zaslišanja obdolženca.
predlog upnika za postavitev novega izvršitelja – razrešitev izvršitelja – pravica do izbire izvršitelja – prevzemnik zadev po umrlem izvršitelju
Analogna uporaba določbe tretjega odstavka 287. člena ZIZ je po mnenju sodišča druge stopnje nujna in utemeljena izključno iz razloga kontinuiranega in sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe ter preprečitve nepotrebnih zastojev, kot tudi varstva pravic upnikov le do trenutka, ko upnik v postopku predlaga izvršitelja.
Krajevna pristojnost sodišča se v skladu z 78. členom ZIZ v primeru, če upnik v predlogu ne navede, kje so premične stvari, določa po območju sodišča, na katerem ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oz. sedež. Iste okoliščine pa so relevantne za določitev krajevne pristojnosti tudi v primeru izvršbe na denarno terjatev dolžnika, saj je v skladu s prvim odstavkom 100. člena ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.
slabo premoženjsko stanje - socialna ogroženost - ni pravno relevantna škoda - odlog izvršbe - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe
Zatrjevano slabo premoženjsko stanje in posledično možna socialna ogroženost v primeru plačila dolgovanega zneska, ni pravno relevantna škoda, kakršna se zahteva za odlog izvršbe, niti ta ne more biti direktno v izpolnitvi same obveznosti, pač pa mora škoda nastati posebej oziroma se mora odraziti v nekih drugih dobrinah.
Predlog tožeče stranke same, da sodišče, pri katerem je vložena tožba, zadevo odstopi drugemu stvarno pristojnemu sodišču, ki bi bilo glede na določbe ZPP o izbirni krajevni pristojnosti sicer prav tako krajevno pristojno za odločanje v sporu ugovora tožene stranke v zvezi s krajevno pristojnostjo ob smiselni uporabi prvega odstavka 22. člena ZPP, ne more nadomestiti.
V primeru sprememb za odločitev o krajevni pristojnosti ključnih okoliščin med postopkom namreč pride do ustalitve pristojnosti pri sodišču, pristojnem ob vložitvi tožbe (prepertuatio fori).
prometna nezgoda - vključevanje z neprednostne na prednostno cesto - odgovornost za škodni dogodek - območje umirjenega prometa - prehitra vožnja motorista
Motorist je opazil avtomobilista, ko se je sam nahajal še v območju umirjenega prometa, kjer je znašala omejitev hitrosti 10 km/h, dejansko pa je vozil s hitrostjo okoli 45 km/h. Zato dejstvo, da je do trčenja prišlo za tablo, ki je označevala konec območja umirjenega prometa, nima posebne teže. Tožniku so razmere omogočale zaznavo avtomobilista preden je slednji lahko opazil tožnika in to že pred tablo, a upoštevajoč takratno hitrost vožnje in reakcijski čas ter čas zaviranja, trčenja v osebno vozilo, ki je tisti trenutek speljalo s stranske ceste, ni mogel preprečiti. To pa bi lahko storil, že če bi vozil s hitrostjo, manjšo od 40 km/h. Navedene okoliščine so tiste, ki dokazujejo, da je nevarno situacijo ustvaril z načinom svoje vožnje prav tožnik.
prekoračitev pristojnosti izvršilnega sodišča - zakonske zamudne obresti - poseg v pristojnost pravdnega sodišča - vezanost na izvršilni naslov
Odločanje izvršilnega sodišča o upravičenosti upnika do zakonskih zamudnih obresti, o katerih ni bilo odločeno v izvršilnem naslovu, bi pomenilo materialnopravno odločanje o zahtevku upnika in prekoračitev pristojnosti izvršilnega sodišča ter poseg v pristojnost pravdnega sodišča.
ZIZ člen 9. ZPP člen 12, 142, 142/3, 142/4, 324, 324/6, 343, 343/1.
pravni pouk - stranka nima pooblaščenca - pomoč prava neuki stranki - prepozna pritožba zavržena - fikcija vročitve - rok za vložitev pravnega sredstva
Sodišče mora skladno z 12. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, sicer opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. V okviru tega določila je sodišču naloženo, da mora odločba vsebovati pravni pouk in da je vsebina pravnega pouka takšna, kot jo določa zakon.
ugovor dolžnika - ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - ugotavljanje vrednosti zapuščine
Vrednost podedovanega premoženja v utemeljitev ugovora omejitve odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove po prvem odstavku 142. člena ZD v zvezi z 12. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ mora biti ugotovljena bodisi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku (184. člen ZD) bodisi s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 21, 207, 207/3, 208, 208/1. ZPP člen 285, 337, 337/1.
neprimernost izvršilnega naslova - sklicevanje na akt banke - faza razdelitvenega naroka - nedoločenost elementov obresti
Prvi upnik pred razdelitvenim narokom, niti na njem (naroka se ni udeležil) ni podal obračuna svoje terjatve. Sodišče prve stopnje je tako pravilno po določbi prvega odstavka 208. člena ZIZ upoštevalo stanje, kot izhaja iz listin v spisu in na razdelitvenem naroku opravilo obračun njegove terjatve. Na podlagi listin v spisu navkljub pravnomočnemu in izvršljivemu izvršilnemu naslovu, v katerem so upniku od glavnice priznane zamudne obresti v višini določeni s sklepom banke, teh glede na dikcijo besedila ni mogoče obračunati in posledično poplačati.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izpolnitev sklepa o izvršbi - obveznost izselitve iz nepremičnine in izročitve kupcu - sklenitev najemne pogodbe kot oblika izročitve nepremičnine - posestni konstitut
Ker je upnik zaradi sklenitve najemne pogodbe na tak način uveljavil svojo pravico zahtevati izročitev nepremičnine, ko se je odločil, da bo na pogodbeni podlagi nepremičnino izročil v neposredno posest dolžnice (pri čemer je bila izročitev dosežena s posestnim konstitutom, tako da je nepremičnina ostala v neposredni posesti dolžnice ob spremenjeni pravni podlagi, saj dolžnica več ni bila njena lastniška posestnica), sam pa bo imel kot najemodajalec posredno posest, ne more več uveljavljati izročitve nepremičnine na podlagi sklepa o izročitvi.
izvršitelj - določitev izvršitelja - imenovanje novega izvršitelja - dejanja po razrešitvi izvršitelja - smrt izvršitelja - določitev drugega izvršitelja
V primeru smrti izvršitelja je treba praviloma ravnati v skladu z 287. členom ZIZ, to je, da predsednik zbornice izvršiteljev, po izdaji odločbe o razrešitvi izvršitelja, določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja. Uporaba navedene določbe ZIZ je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljena izključno iz razloga kontinuiranega, sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe in preprečitve nepotrebnih zastojev, kot tudi varstva pravic upnikov, le do trenutka, ko upnik v postopku predlaga izvršitelja. Ker je od uveljavitve novele ZIZ-E izbira oziroma določitev izvršitelja prepuščena izključno upniku, mora sodišče, če je upnik aktiven in poda predlog za določitev (drugega) izvršitelja, takemu predlogu slediti.
zastopanje stranke – zakoniti zastopnik – pooblastilo
Sodišče mora med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje ter, ali stranko zastopa njen zakoniti zastopnik. V primeru, da pravdne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali da pooblaščenec stranke ni imel pooblastila (razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena), je odločitev sodišča obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Mandatar se zaveže, da si bo prizadeval doseči končni interes – uspeh, ne pa tudi, da ga bo dejansko dosegel – dokončal določen posel, kar velja pri obligacijah uspeha. Ne glede na to pa je treba upoštevati, da se mandatar zaveže opraviti naročilo v skladu z ustrezno strokovno skrbnostjo. To pa pomeni, da ima pravico do plačila le takrat, če svojo storitveno obveznost izpolni pravilno. Pravilnost odvetnikove izpolnitve je podana pri uspešno opravljenem poslu (zastopanju stranke). Če posel (zastopanje) sicer ni bil uspešen, pa le, če je pri njem ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo in v skladu z naročiteljevim interesom: če si je z ustrezno skrbnostjo prizadeval, da bi ga uresničil.
načelo „de minimis non curat praetor“ – prekoračitev tožbenega zahtevka – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Pritožbeno sodišče se z obveznostjo plačila zneskov 23,50 EUR s pripadki in 17,96 EUR s pripadki, upoštevajoč da gre za gospodarski spor in da je (bila) vrednost spornega predmeta 8.773,19 EUR s pripadki ter upoštevajoč načelo „de minimis non curat praetor“, ni ukvarjalo.
spor majhne vrednosti – odgovor na tožbo – domneva resničnosti - stroški odgovora na pritožbo - potrebnost - pravica do odgovora na pritožbo
V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, in ki jih je nenazadnje tožeča stranka v dopolnitvi tožbe argumentirano zavrnila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se štejejo navedbe tožeče stranke v dopolnitvi tožbe za resnične.
Možnost vložitve odgovora na pritožbo je eden od vidikov uveljavljanja pravice do izjave v postopku. Ta je stranki dana v primerih, ko to določa zakon, vendar to ne pomeni vedno, da so (odvetniški) stroški le–tega nujno potrebni za sam postopek.
ZIZ člen 44a, 44a/3, 287, 287/6, 287/7, 287/8. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 33.
predlog upnika za določitev drugega izvršitelja - določitev izvršitelja s strani Zbornice izvršiteljev Slovenije - smrt predhodnega izvršitelja - pravna praznina - načelo dispozitivnosti
ZIZ, kakor tudi Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik), ne določata postopka za določitev drugega izvršitelja v primeru smrti že predlaganega in s pravnomočnim sklepom sodišča določenega izvršitelja. V tem primeru gre za pravno praznino, ki jo je potrebno zapolniti ob uporabi temeljnih načel izvršilnega postopka. Vodilno načelo postopka ZIZ je načelo dispozitivnosti, po katerem se postopek začne in vodi po predlogih upnika. Načelo oficialnosti je predvideno le izjemoma v postopkih za izvršitev odločb kazenskega sodišča, izvršitev sklepa o izrečeni denarni kazni v civilnem postopku ter zaradi izterjave stroškov, ki so plačani iz sredstev sodišča.
V postopku sodišče zato samo odloča le o tem, katera procesna dejanja bo opravilo zaradi varstva upnikovega interesa v postopku izvršbe in zavarovanja. Zato zgolj upnik aktivno prispeva k učinkovitosti postopka tudi s predlogom za določitev izvršitelja. To neposredno izhaja iz določbe tretjega odstavka 44.a člena ZIZ.