izločitve iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – prispevek dediča k ohranitvi zapustnikovega premoženja – povečanje vrednosti premoženja zapustnika na nepremičnini, ki je kasneje podarjena dediču
Zapustnik je tožniku in njegovi ženi podaril nepremičnino, v katero je tožnik vlagal svoje delo in na ta način povečeval vrednost nepremičnine, ki je bila takrat še del premoženja zapustnika. Če se je na ta način povečala vrednost zapustnikovega premoženja, je treba navedeni prispevek tožnika upoštevati pri ostalem premoženju, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti. Prispevek tožnika v času, ko je bila nepremičnina še last zapustnika, predstavlja namreč premoženje, ki po 1. odstavku 32. člena ZD pripada tožniku ob smrti zapustnika in se navedeni del na podlagi 2. odstavka 32. člena ZD ne vračunava dediču v njegov dedni delež in se tudi ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža.
Toženca kot nujna dediča uveljavljata nujna deleža, vrednost darila pa se v zapuščinskem postopku ugotavlja na podlagi 52. člena ZD, kar pomeni, da bo vrednost podarjene nepremičnine ocenjena po vrednosti na dan zapustnikove smrti in po stanju ob darilni pogodbi, zato je treba tudi ta prispevek tožnika k povečanju premoženja zapustnika na nepremičnini, ki je bila kasneje podarjena tožniku in njegovi ženi, upoštevati pri odločanju o izločitvi dela premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti. Gre namreč za premoženje, ki pripada tožniku, ki je imel možnost zahtevati vračilo že za časa zapustnikovega življenja s povračilnim zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve, podobno upravičenje pa pripada tožniku tudi na podlagi 32. člena ZD.
izvršba na nepremičnine - ugovor tretjega - pravica, ki preprečuje izvršbo - lastninska pravica v pričakovanju
Tretja ni kot verjetno izkazala pravice na nepremičnine, ki bi preprečevala izvršbo, ker zatrjuje pridobitev lastninske pravice od osebe, ki ni zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine.
materialno procesno vodstvo - prekluzija - dopolnitev dokaznega postopka - delno plačilo terjatve
Instituta materialno procesnega vodstva in prekluzij pri navajanju dejstev in dokazov je treba uravnotežiti. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru tehtati, ali bo dalo prednost načelu koncentracije in pospešitve postopka ali načelu zagotavljanja materialnopravno pravilne sodbe. Do prekluzije pride le, če je sodišče na ustrezen, dovolj konkreten način stranki pozvalo, da se izrečeta o odločilnih dejstvih in dokazih.
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4. ZBPP člen 11, 11/2, 44, 46, 46/3. ZEN člen 20. ZPP člen 212, 213, 286b.
sodna določitev meje - potek meje v naravi - kriteriji za ureditev sporne meje - močnejša pravica - izpodbojna domneva o obstoju močnejše pravice - zadnja mirna posest - pravična ocena - razporeditev tditvenega in dokaznega bremena - plačilo predujma za stroške izvedencev - predlog za brezplačno pravno pomoč
Materialnopravni kriteriji za urejanje meje v sodnem postopku izhajajo iz 77. člena SPZ, ki hkrati vzpostavlja hierarhijo metod odločanja, ki jih je pri tem mogoče uporabi. Teh kriterijev sodišče zato ne more uporabiti v poljubnem vrstnem redu, temveč si mora prizadevati, da mejni spor reši najprej na podlagi močnejše pravice in le subsidiarno, če pogoji za odločanje na tej osnovi niso podani, mejo uredi na podlagi zadnje mirne posesti. Šele kadar se tudi zadnja mirna posest ne da ugotoviti, pride v poštev razdelitev sporne mejne površine po pravični oceni.
Skladno z drugim odstavkom 77. člena SPZ se močnejša pravica sicer domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku ozirom skladno z določili sedaj veljavnega ZEN šteje za urejeno mejo (20. člen ZEN), s čemer je vzpostavljena izpodbojna domneva, ki jo zainteresirani udeleženec lahko izpodbija in močnejšo pravico dokazuje tudi drugače. Ker takšna zakonska dikcija razporeja zgolj trditveno in dokazno breme, zgolj dejstvo, da takšna domneva v obravnavanem primeru ni vzpostavljena, sicer ne predstavlja ovire za ureditev meje na osnovi močnejše pravice, vendar pa je trditveno in dokazno breme v tem primeru na stranki, ki se nanjo sklicuje.
preizkus alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu - odreditev strokovnega pregleda - odklon strokovnega pregleda - konkludentno ravnanje - zapustitev kraja - seznanitev z rezultatom alkotesta
Obdolženec je sicer po nekajkratnih neuspešnih poskusih v enem naslednjih poskusov pravilno opravil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom Dräger in da je indikator ob tem pokazal rezultat 0,51 mg/l.
Vendar mu strokovni pregled ni mogel biti odrejen, ker je obdolženec kraj dogodka predčasno zapustil.
Ker je bil vpis določenih podatkov opravljen po obdolženčevi zapustitvi kraja, obdolžencu sploh ni bila ponujena možnost izraziti svoje (ne)strinjanje z rezultatom, ki ga je pokazal alkotest, posledično pa mu tudi zaradi takšnega poslovanja ni mogel biti odrejen še strokovni pregled.
izvedenec finančne stroke – dokumentacija pridobljena s strani izvedenca - pravočasnost navedb in dokazov – pisno mnenje izvedenca finančne stroke – pripombe na izvedensko mnenje – vpogled v listine
Dokumentacije, katero je izvedenec za izdelavo izvedenskega mnenja pridobil sam (bančni izpiski prometa družbe), izvedencu ni bilo potrebno predložiti toženi stranki, ker na izdelano izvedensko mnenje ni bilo upoštevnih pripomb, niti toženec v tej svoji zahtevi ni pojasnil, zakaj teh dokumentov ni mogel pridobiti sam.
Odločitev in odmera stroškov glede na vrednost spornega predmeta v posameznih fazah postopka pride v poštev takrat, ko stroški v zvezi s posameznim delom tožbenega zahtevka nastajajo v posameznih fazah postopka.
prometna nesreča – prilagoditev vožnje razmeram na cesti – eventualna maksima – pravočasnost trditev – povrnitev nepremoženjske škode – lahek primer – nateg vratnih mišic – predhodne degenerativne spremembe – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah
Za nesrečo je odgovoren izključno zavarovanec toženke, saj vožnje ni prilagodil trenutnim razmeram na cesti (prehitevanje peške s tovornim vozilom v strnjenem naselju in ozki cesti) oziroma ni počakal, da bi tožnik, ki je že bil na svojem voznem pasu, odpeljal mimo.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10, 496. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 1, 2, 3, 81, 81/1, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 339, 339/2.
zavrženje tožbe – procesne predpostavke – sposobnost biti stranka – prenehanje pravdne stranke – prenehanje pravne osebe – družba z omejeno odgovornostjo – izbris družbe iz sodnega registra po 17. 11. 2011
Če pravdna stranka preneha obstajati in nima pravnih naslednikov, pravde ni. Ni namreč temeljne procesne predpostavke, t. j. spora (tega brez nasprotujočih si strank ni). Rešitev take zagate v postopku daje ZPP v 1. in 5. odstavku 81. člena ZPP z določbami, da sodišče v takem primeru razveljavi s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; in če so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo.
Izmed možnih razlag o tem, kdaj prične teči zastaranje kondikcijskega zahtevka iz nične pogodbe, je sodišče izbralo razlago, ki ta trenutek veže na skrbno ravnanje stranke, ki so ji znane ali bi ji morale biti znane okoliščine, na podlagi katerih se lahko izreče sankcija ničnosti pravnega posla.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – premoženjskopravni zahtevek – kavzalno merilo – izvršitelj
Tožena stranka je izvršitelj. Službo izvršitelja opravljajo izvršitelji, imenovani po ZIZ, kot samostojno zasebno dejavnost (2. odstavek 280. člena ZIZ). Ne gre za osebe iz 2. odstavka 481. člena ZPP, za katere bi veljala pravila o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako ne gre za spor iz 482. člena ZPP ali 483. člena ZPP, pa tudi ne za kakšnega od drugih sporov iz 2. odstavka 32. člena ZPP, za katere so ne glede na vrednost spora pristojna okrožna sodišča. Zato se stvarna pristojnost določi le po vrednosti spornega predmeta. Ker ta ne presega 20.000,00 EUR, je podana stvarna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.
ZGD-1 člen 425, 522. Pravilnik o izvajanju enotnih regijskih štipendijskih shem člen 42.
štipendija – zaposlitev štipendista – obveznost povrnitve javnih sredstev za izplačane štipendije – prenehanje družbe – odgovornost za plačilo obveznosti izbrisane družbe
Družba štipendista ni zaposlila v roku šestdesetih dni po zaključenem izobraževanju, kot se je to zavezala v pogodbi, prav tako pa tudi ne v dodatno postavljenem roku, zato je v skladu z 10. in 11. členom pogodb nastopila njena obveznost povrnitve javnih sredstev za izplačane štipendije v RŠS z obrestmi v skladu z 42. členom Pravilnika o izvajanju enotnih regijskih štipendijskih shem od dneva izplačila štipendije, torej obveznost izplačila revalorizirane vrednosti izplačane štipendije iz javnih sredstev z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0076305
ZPP člen 2, 2/1. SPZ člen 37, 66, 66/1.
solastnina – uporabnina – uporaba solastne nepremičnine – višina prikrajšanja
Za utemeljitev zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve ne zadošča golo dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja. Primarno je lastnikovo (solastnikovo) upravičenje imeti stvar v posesti in jo (so)uporabljati ustrezno svojemu (so)lastniškemu deležu ter z njo razpolagati (37. in 66. člen SPZ). Uporabnina je namreč šele posledica, ki sledi kršitvi pravice ali objektivni nemožnosti imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu deležu in ne alternativa, ki bi jo tožnik lahko izbral kot eno od dveh možnosti. Do uporabnine pa ni upravičen niti tisti, ki v svoje prikrajšanje privoli. Tožnica se uporabi svojega prostora ni niti odrekla, niti ni kako drugače privolila v svoje prikrajšanje. Uporabo ji je s svojim ravnanjem onemogočila tožena stranka.
STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074735
ZPP člen 337, 337/1, 452, 452/4, 453. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
spor majhne vrednosti - časovne meje pravnomočnosti - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - objektivno nova dejstva - dopustne pritožbene novote - opozicijski ugovor
Sodišče prve stopnje (in višje sodišče) lahko učinke pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave upošteva zgolj v okviru časovnih meja pravnomočnosti, ki segajo v čas zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje - oziroma v konkretnem primeru, ko zaradi posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti obravnave ni bilo, v čas, ko je potekel rok za vložitev zadnje pripravljalne vloge tožene stranke. To je bilo 3. 5. 2013, ko se postopek prisilne poravnave sploh še ni začel (začel se je 18. 10. 2013). Dejstva, ki so nastala po tem datumu (četudi gre sedaj že za pravnomočno potrjeno prisilno poravnavo), so objektivno nova dejstva in jih zaradi časovnih meja pravnomočnosti v izpodbijani sodbi ni bilo mogoče upoštevati. Tožena stranka bo lahko ugovor, da je upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo svoje terjatve (delno) prenehala v okvirih iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave, uveljavljala z opozicijskim ugovorom v izvršilnem postopku.
Za dopustne pritožbene novote v smislu 1. odstavka 337. člena ZPP. Za te gre namreč samo v primeru, kadar so zatrjevana dejstva objektivno „stara“ (torej še v okviru časovnih meja pravnomočnosti), vendar so za stranko „nova“. Za to pa v konkretnem primeru ne gre, saj je učinek pravnomočno potrjene prisilne poravnave nastopil po trenutku, na katerega se nanaša učinek pravnomočnosti.
OZ člen 619, 635, 635/1, 635/2, 637, 637/1, 637/2, 639, 639/3.
nepravilna izpolnitev – napake izvršenega dela – odgovornost za napake – pravica zahtevati odpravo napak – pravica do znižanja plačila – trditveno breme
Tudi če bi šteli, da je s svojimi navedbami tožena stranka uveljavljala ugovor znižanja plačila, ni postavila trditve, za koliko znižuje plačilo. Naročnik je tisti, ki je upravičen znižati plačilo, kar pomeni, da mora sporočiti podjemniku oziroma v pravdi zatrjevati, za koliko konkretno znižuje plačilo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – LOVSTVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO
VSL0076351
URS člen 42. OZ člen 179.
lovska družina – izključitev iz lovske družine – odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice do združevanja
Tožnik toženki očita poseg v njegovo dobro ime oziroma ugled (veljava v očeh drugih, zunanja, objektivna čast). Za upravičenost do denarne odškodnine iz tega naslova bi moral dokazati konkreten poseg v to njegovo osebnostno pravico, za poseg v čast in ugled potrebno žaljivost, kakor tudi njegovo subjektivno trpljenje oziroma obstoj duševnih bolečin zaradi posega. Nič od tega tožnik, kljub opozorilu, ni konkretno zatrjeval.
dokaz – nov dokaz – dodatno zaslišanje stranke – pravočasno predlaganje dokazov – motenje posesti
Ker pri predlogu za dodatno zaslišanje stranke ne gre za nov dokaz, tak predlog ni vezan na rok, ki ga določa 286. člen ZPP. V kolikor je predlog za zaslišanje stranke pravočasno predlagan, lahko stranka predlog, da se stranka še dodatno zasliši, da ves čas postopka.
OZ člen 336, 336/1, 364. ZIZ člen 29, 239, 272, 272/1.
zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – dospelost terjatve – aktivnost upnika – pasivnost upnika – pripoznava dolga – narok v postopku za izdajo začasne odredbe – neobligatorni narok
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. V primeru, ko je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, pa je ta pasiven, zastaranje prične teči po poteku primernega roka, v katerem bi upnik lahko oziroma moral opraviti dejanje.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - delovno in socialno sodišče - pravdno sodišče - napotitev na delo - delodajalec
Pritožnik pravilno opozarja, zakaj v konkretnem primeru uporaba določbe točke c 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 ne pride v poštev. Za to, da je moč določenega delodajalca šteti za delodajalca - uporabnika (v smislu omenjene določbe), h kateremu je bil delavec napoten na delo, ne zadostuje le obstoj (kakršnegakoli) dogovora med njim in delavčevim delodajalcem. Izpolnjene morajo biti okoliščine, ki jih je v relevantnem obdobju veljavni ZDR urejal v členih 57 do 62. Pri tem je omenjeni zakon, v 1. odstavku 57. člena jasno opredelil, kdo je delodajalec, ki lahko napoti delavce na delo k drugemu delodajalcu (to je uporabniku). In sicer je to delodajalec, ki lahko v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu. Da bi bile vse te predpostavke v obravnavani zadevi podane, ne le da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne navaja, ampak niti ni razvidno, da bi bilo v postopku s strani pravdnih strank zatrjevano.