zastaranje terjatve – pomanjkljiva trditvena podlaga – poziv sodišča stranki na dopolnitev navedb – nekonkretizirana pritožba
Ker odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka zaradi pomanjkljive trditvene podlage in nekonkretizacije vtoževane škode pritožba opredeljeno ne izpodbija, je pritožbeno sodišče na takšno odločitev v izpodbijani sodbi vezano, posledično čemur je že to razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076354
OZ člen 49, 49/1, 49/2, 837, 842.
vlaganje denarnih sredstev v naložbene sklade – posredniška pogodba – obličnost posredniške pogodbe – protipravnost – seznanitev z listino
Tožnici s toženko nista bili v nikakršnem poslovnem odnosu in nista imeli podlage, da bi jo sprejemali kot posrednico. Ob sklepanju poslov zato nista mogli pričakovati, da bo toženka zanju preverila varnost naložbe in ne moreta naknadno, ko jima je posel prinesel izgubo, odgovornost za preveč tvegano vlaganje prevaliti na toženo stranko.
razmerja med starši in otroki - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje kot pravni standard - ponoven vpis v isti letnik - opravičen vzrok ponovnega vpisa
V skladu z ustaljeno sodno prakso redno šolanje ne pomeni rednega vpisa. Taka formulacija bi bila prestroga in preozka. Sodna praksa je sprejela stališče, da pravnega standarda o rednem šolanju iz 1. odstavka 123. člena ZZZDR ni mogoče razlagati dobesedno in ga enačiti samo s formalnim statusom rednega dijaka. Bistvenega pomena je tudi vzrok ponovnega vpisa. Pri tem je treba presoditi, ali so za zastoj obstojali upravičeni razlogi. Pri razlagi pravnega standarda rednega šolanja je treba upoštevati tako objektivne kot tudi subjektivne okoliščine, kar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi storilo in glede na zatrjevane ter izkazane psihične in zdravstvene težave toženke zaključilo, da je podan opravičljiv razlog za zastoj pri izobraževanju. Čeprav je toženka sposobna opravljati razna dela, kot je sama zatrdila, to še ne pomeni, da je v takšni meri sposobna opravljati tudi umsko delo in kontinuirano slediti izobraževanju.
Tožena stranka bi ukinitev po temelju že priznane odškodninske rente lahko dosegla le s tožbo, ki je ni vložila. V predmetnem postopku (zaradi zvišanja rente) tožena stranka ne more doseči ponovne presoje upravičenosti do rente po temelju.
OZ člen 336, 336/1, 364. ZIZ člen 29, 239, 272, 272/1.
zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – dospelost terjatve – aktivnost upnika – pasivnost upnika – pripoznava dolga – narok v postopku za izdajo začasne odredbe – neobligatorni narok
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. V primeru, ko je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, pa je ta pasiven, zastaranje prične teči po poteku primernega roka, v katerem bi upnik lahko oziroma moral opraviti dejanje.
bianco menica - poroštvena obveznost - lastna trasirana menica - ponarejen podpis na menični izjavi - prepoved vnovčenja menic - ponarejene menice - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo
Četudi je ena bianko menica že delno vnovčena, je mogoče izdati začasno odredbo, saj lahko dolžnik glede na menično izjavo iz pooblastila za izpolnitev menice izpolni in vnovči tudi drugo bianko menico.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076309
ZPP člen 411.
pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki – kontradiktornost postopka
Po vloženem ugovoru je bila dolžnost sodišča prve stopnje, da izpelje kontradiktorni postopek. Na ta način sodišče zagotovi podlago za enakopravno izvedbo dokaznega postopka, na podlagi katerega odloči o utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe, kjer zadošča že verjetnost utemeljenosti zahtevka in za odločitev ni potrebno prepričanje o utemeljenosti zahtevka.
solastnina – delitev solastnine – navidezna solastnina – etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – delitev solastnine – pogodba o delitvi stavbe na posamezne dele
Ključno vprašanje je, ali je predmet delitve solastnina (razdeljena pravica na nerazdeljeni stanovanjski stavbi), kot trdi predlagateljica, ali navidezna solastnina kot oblika dejanske etažne lastnine (v naravi dejansko in pravno razdeljena stavba na posamezne dele, v zemljiški knjigi pa tako ob njenem nastanku kot ob nadaljnjem pravnem prometu izvedena z vpisom solastninskih idealnih deležev posameznih etažnih lastnikov), kot je trdila nasprotna udeleženka in ugotovilo sodišče prve stopnje. Kljub stališču tukajšnjega sodišča v odločbi z dne 19.9.2012, na katero se opira pritožba, da etažna lastnina v obravnavanem primeru še ni bila vzpostavljena, pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni, presoji in razlogom sodišča prve stopnje, da gre za navidezno solastnino.
ZGD-1 člen 425, 522. Pravilnik o izvajanju enotnih regijskih štipendijskih shem člen 42.
štipendija – zaposlitev štipendista – obveznost povrnitve javnih sredstev za izplačane štipendije – prenehanje družbe – odgovornost za plačilo obveznosti izbrisane družbe
Družba štipendista ni zaposlila v roku šestdesetih dni po zaključenem izobraževanju, kot se je to zavezala v pogodbi, prav tako pa tudi ne v dodatno postavljenem roku, zato je v skladu z 10. in 11. členom pogodb nastopila njena obveznost povrnitve javnih sredstev za izplačane štipendije v RŠS z obrestmi v skladu z 42. členom Pravilnika o izvajanju enotnih regijskih štipendijskih shem od dneva izplačila štipendije, torej obveznost izplačila revalorizirane vrednosti izplačane štipendije iz javnih sredstev z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
ZP-1 člen 65, 65/4, 155, 155/1, 155/1-8. ZVZelP člen 108, 108/1, 108/1-5.
varnost železniškega prometa - prekoračitev hitrosti vožnje določene z voznim redom - dokazanost prekrška - neobrazloženost sodbe
Razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe, in sicer da iz izpodbijane odločbe o prekršku, niti iz ostalega grdiva ne izhaja, na kakšen način so bila v hitrem postopku ugotovljena odločilna dejstva in na podlagi katerih dokazov je sploh bilo ugotovljeno, da naj bi storilec na spornem odseku prekoračil z voznim redom predpisano hitrost vožnje, so brez dvoma pomanjkljivi, zlasti ker sodišče v svojih razlogih celo ugotavlja, da dokazov v spisovnem gradivu ni in da se zato do njih ni moglo ustrezno opredeliti, kar pa ne drži. Že iz odločbe prekrškovnega organa izhaja ključni očitek storilcu, da ni, kar zadeva upoštevanje regularne hitrosti vožnje vlaka, uporabljal dejanskega voznega reda.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004235
ZPrCP člen 12, 13, 101, 101/1, 101/1-3.
postopek o prekršku - zasledovanje - neustavitev na znak policista - izvedba policijskega postopka na dvorišču - odredba za vstop v zaprt prostor
Osnovni namen policistov res ni bil postopek o prekršku, temveč le kontrola udeleženca cestnega prometa. Ker pa obdolženec na znak policijske patrulje ni ustavil, je s tem že storil prekršek, zato je bilo s strani policijske patrulje opravičeno sledenje njegovemu vozilu vse do njegovega doma. Prav tako pa sta policista imela vsa pooblastila tam izvesti postopek, ki je bil zakonit, zanj pa ni bilo nobene potrebe po odredbi sodišča, saj je šlo za dvorišče, ki ni zaprt (ograjen) prostor, dostopen pa je tudi z javne ceste, od koder sta policista obdolženčevemu vozilu sledila. Ker dvorišče v konkretnem primeru ni bilo ograjeno, ne gre za prostor, ki bi ga bilo drugače uvrstiti pod pogojem „stanovanje“ in potrebe po pridobitvi odredbe sodišča.
določitev preživnine nepreskrbljenemu zakoncu – prizadevanje za ponovno zaposlitev – razdružitev postopkov – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zakonski spor
Spor o razvezi zakonske zveze je zakonski spor, spori v zvezi z vzgojo, varstvom in preživljanjem otrok ter v zvezi s stiki z otroki, pa so spori iz razmerij med starši in otroki. Ti spori se obravnavajo po posebnem postopku, urejenem v 27. poglavju ZPP, medtem ko spor o preživnini nepreskrbljenemu zakoncu po 81. a členu ZZZDR ne sodi v kategorijo zakonskih sporov. Zanj tudi ne veljajo posebne določbe, temveč določbe rednega pravdnega postopka, kar je odločilna razlikovalna okoliščina, ki utemeljuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o razdružitvi postopkov.
Kljub pomanjkljivostim v tožbenih trditvah ne more biti dvoma, da je tožnica s tožbo želela primarno doseči možnost uveljavitve zakonitega dednega deleža v celoti, podredno pa uveljavitve nujnega dednega deleža. V takem položaju je bilo najkasneje potem, ko je dokazni postopek pokazal, da so sporna razpolaganja predstavljala darilo (kar pomeni izjalovitev pričakovanja o dosegi zakonitega dednega deleža), sodišče dolžno tožnico opozoriti na deloma napačno oblikovanje tožbenega zahtevka in zahtevati morebiti potrebna dodatna pojasnila v zvezi z relevantnimi dejstvi.
povrnitev škode - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - razpravno načelo - trditveno breme - nova dejstva - prekluzija - izvedensko mnenje
Substanciranje škode je odvisno od oškodovančevih tožbenih navedb, torej od njegove subjektivne ocene intenzivnosti in trajanja telesnih bolečin, ki jih sodišče v dokaznem postopku preizkusi in objektivizira ob pomoči izvedenca medicinske stroke.
Sodišče je pri obravnavanju vezano na (pravočasne) trditve pravdnih strank.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0066178
ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pobot - litispendenca
V primeru pobotnega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in hkrati vloženega predloga za izvršbo za isti znesek oziroma terjatev ni podana litispendenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083009
ZPP člen 286, 286/6, 362, 362/2. ZKP člen 148. ZS člen 113a, 113a/6. ZOZP člen 1a, 1a-1, 15. OZ člen 82. ZVCP-1 člen 19. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3-1.
prostovoljno zavarovanje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - škoda, ki izvira iz prometne nesreče - škoda kot posledica obratovanja traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - pojem uporabe vozila - povrnitev škode voznika - razlaga direktive - Direktiva 72/166/EGS - sodna praksa SEU
Konkretno pogodbeno zavarovanje ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči. To pomeni, da je potrebno presoditi to, ali se je zgodila prometna nesreča, in ne, ali je do škodnega dogodka prišlo v zvezi z uporabo vozila, ki je (upoštevajoč sodbo SEU) skladna z njegovo običajno funkcijo. Razlaga 3. člena Direktive 72/166/EGS oziroma pojma „uporaba vozila“ je zato v konkretni zadevi nerelevantna.
dokaz – nov dokaz – dodatno zaslišanje stranke – pravočasno predlaganje dokazov – motenje posesti
Ker pri predlogu za dodatno zaslišanje stranke ne gre za nov dokaz, tak predlog ni vezan na rok, ki ga določa 286. člen ZPP. V kolikor je predlog za zaslišanje stranke pravočasno predlagan, lahko stranka predlog, da se stranka še dodatno zasliši, da ves čas postopka.
Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/1, 4/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/3. SPZ člen 274, 274/2. ZDPra člen 16, 16/1. ZIZ člen 38, 38/5, 239, 243.
stroški - sklep o zavarovanju - nagrada za sestavo predloga za zavarovanje - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - stroški postopka zavarovanja - stroški zastopanja Državnega pravobranilstva - zmotna uporaba materialnega prava - razlaga Odvetniške tarife - zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - potrebnost stroškov
Nagrada za sestavo predloga za zavarovanje s hipoteko se odmeri po 3. točki tarifne številke 27 Odvetniške tarife.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO JAVNO PRAVO – ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL0076350
ZPP člen 13.
določitev državne meje s strani arbitražnega sodišča kot predhodno vprašanje – pristojnost za sojenje
Tako Republika Slovenija kot Republika Hrvaška menita, da sporne nepremičnine ležijo na njunem območju. Državi sta določitev meje (v naravi) z arbitražnim sporazumom med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške prepustili arbitražnemu sodišču, katerega namen je mejo konkretizirati na ravni mednarodnega prava. Odločba arbitražnega sodišča bo dokončno in zavezujoče določila meje (v naravi), tudi na v tej zadevi spornem območju. To pa pomeni, da je odločitev o pristojnosti za sojenje v tej zadevi odvisna od predhodnega vprašanja - določitve meje s strani arbitražnega sodišča.
izločitve iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – prispevek dediča k ohranitvi zapustnikovega premoženja – povečanje vrednosti premoženja zapustnika na nepremičnini, ki je kasneje podarjena dediču
Zapustnik je tožniku in njegovi ženi podaril nepremičnino, v katero je tožnik vlagal svoje delo in na ta način povečeval vrednost nepremičnine, ki je bila takrat še del premoženja zapustnika. Če se je na ta način povečala vrednost zapustnikovega premoženja, je treba navedeni prispevek tožnika upoštevati pri ostalem premoženju, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti. Prispevek tožnika v času, ko je bila nepremičnina še last zapustnika, predstavlja namreč premoženje, ki po 1. odstavku 32. člena ZD pripada tožniku ob smrti zapustnika in se navedeni del na podlagi 2. odstavka 32. člena ZD ne vračunava dediču v njegov dedni delež in se tudi ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža.
Toženca kot nujna dediča uveljavljata nujna deleža, vrednost darila pa se v zapuščinskem postopku ugotavlja na podlagi 52. člena ZD, kar pomeni, da bo vrednost podarjene nepremičnine ocenjena po vrednosti na dan zapustnikove smrti in po stanju ob darilni pogodbi, zato je treba tudi ta prispevek tožnika k povečanju premoženja zapustnika na nepremičnini, ki je bila kasneje podarjena tožniku in njegovi ženi, upoštevati pri odločanju o izločitvi dela premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti. Gre namreč za premoženje, ki pripada tožniku, ki je imel možnost zahtevati vračilo že za časa zapustnikovega življenja s povračilnim zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve, podobno upravičenje pa pripada tožniku tudi na podlagi 32. člena ZD.