izločitve iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – prispevek dediča k ohranitvi zapustnikovega premoženja – povečanje vrednosti premoženja zapustnika na nepremičnini, ki je kasneje podarjena dediču
Zapustnik je tožniku in njegovi ženi podaril nepremičnino, v katero je tožnik vlagal svoje delo in na ta način povečeval vrednost nepremičnine, ki je bila takrat še del premoženja zapustnika. Če se je na ta način povečala vrednost zapustnikovega premoženja, je treba navedeni prispevek tožnika upoštevati pri ostalem premoženju, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti. Prispevek tožnika v času, ko je bila nepremičnina še last zapustnika, predstavlja namreč premoženje, ki po 1. odstavku 32. člena ZD pripada tožniku ob smrti zapustnika in se navedeni del na podlagi 2. odstavka 32. člena ZD ne vračunava dediču v njegov dedni delež in se tudi ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža.
Toženca kot nujna dediča uveljavljata nujna deleža, vrednost darila pa se v zapuščinskem postopku ugotavlja na podlagi 52. člena ZD, kar pomeni, da bo vrednost podarjene nepremičnine ocenjena po vrednosti na dan zapustnikove smrti in po stanju ob darilni pogodbi, zato je treba tudi ta prispevek tožnika k povečanju premoženja zapustnika na nepremičnini, ki je bila kasneje podarjena tožniku in njegovi ženi, upoštevati pri odločanju o izločitvi dela premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti. Gre namreč za premoženje, ki pripada tožniku, ki je imel možnost zahtevati vračilo že za časa zapustnikovega življenja s povračilnim zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve, podobno upravičenje pa pripada tožniku tudi na podlagi 32. člena ZD.
Odločitev in odmera stroškov glede na vrednost spornega predmeta v posameznih fazah postopka pride v poštev takrat, ko stroški v zvezi s posameznim delom tožbenega zahtevka nastajajo v posameznih fazah postopka.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10, 496. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 1, 2, 3, 81, 81/1, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 339, 339/2.
zavrženje tožbe – procesne predpostavke – sposobnost biti stranka – prenehanje pravdne stranke – prenehanje pravne osebe – družba z omejeno odgovornostjo – izbris družbe iz sodnega registra po 17. 11. 2011
Če pravdna stranka preneha obstajati in nima pravnih naslednikov, pravde ni. Ni namreč temeljne procesne predpostavke, t. j. spora (tega brez nasprotujočih si strank ni). Rešitev take zagate v postopku daje ZPP v 1. in 5. odstavku 81. člena ZPP z določbami, da sodišče v takem primeru razveljavi s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; in če so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo.
preizkus alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu - odreditev strokovnega pregleda - odklon strokovnega pregleda - konkludentno ravnanje - zapustitev kraja - seznanitev z rezultatom alkotesta
Obdolženec je sicer po nekajkratnih neuspešnih poskusih v enem naslednjih poskusov pravilno opravil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom Dräger in da je indikator ob tem pokazal rezultat 0,51 mg/l.
Vendar mu strokovni pregled ni mogel biti odrejen, ker je obdolženec kraj dogodka predčasno zapustil.
Ker je bil vpis določenih podatkov opravljen po obdolženčevi zapustitvi kraja, obdolžencu sploh ni bila ponujena možnost izraziti svoje (ne)strinjanje z rezultatom, ki ga je pokazal alkotest, posledično pa mu tudi zaradi takšnega poslovanja ni mogel biti odrejen še strokovni pregled.
izvedenec finančne stroke – dokumentacija pridobljena s strani izvedenca - pravočasnost navedb in dokazov – pisno mnenje izvedenca finančne stroke – pripombe na izvedensko mnenje – vpogled v listine
Dokumentacije, katero je izvedenec za izdelavo izvedenskega mnenja pridobil sam (bančni izpiski prometa družbe), izvedencu ni bilo potrebno predložiti toženi stranki, ker na izdelano izvedensko mnenje ni bilo upoštevnih pripomb, niti toženec v tej svoji zahtevi ni pojasnil, zakaj teh dokumentov ni mogel pridobiti sam.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - delovno in socialno sodišče - pravdno sodišče - napotitev na delo - delodajalec
Pritožnik pravilno opozarja, zakaj v konkretnem primeru uporaba določbe točke c 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 ne pride v poštev. Za to, da je moč določenega delodajalca šteti za delodajalca - uporabnika (v smislu omenjene določbe), h kateremu je bil delavec napoten na delo, ne zadostuje le obstoj (kakršnegakoli) dogovora med njim in delavčevim delodajalcem. Izpolnjene morajo biti okoliščine, ki jih je v relevantnem obdobju veljavni ZDR urejal v členih 57 do 62. Pri tem je omenjeni zakon, v 1. odstavku 57. člena jasno opredelil, kdo je delodajalec, ki lahko napoti delavce na delo k drugemu delodajalcu (to je uporabniku). In sicer je to delodajalec, ki lahko v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu. Da bi bile vse te predpostavke v obravnavani zadevi podane, ne le da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne navaja, ampak niti ni razvidno, da bi bilo v postopku s strani pravdnih strank zatrjevano.
solastnina – delitev solastnine – navidezna solastnina – etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – delitev solastnine – pogodba o delitvi stavbe na posamezne dele
Ključno vprašanje je, ali je predmet delitve solastnina (razdeljena pravica na nerazdeljeni stanovanjski stavbi), kot trdi predlagateljica, ali navidezna solastnina kot oblika dejanske etažne lastnine (v naravi dejansko in pravno razdeljena stavba na posamezne dele, v zemljiški knjigi pa tako ob njenem nastanku kot ob nadaljnjem pravnem prometu izvedena z vpisom solastninskih idealnih deležev posameznih etažnih lastnikov), kot je trdila nasprotna udeleženka in ugotovilo sodišče prve stopnje. Kljub stališču tukajšnjega sodišča v odločbi z dne 19.9.2012, na katero se opira pritožba, da etažna lastnina v obravnavanem primeru še ni bila vzpostavljena, pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni, presoji in razlogom sodišča prve stopnje, da gre za navidezno solastnino.
Izmed možnih razlag o tem, kdaj prične teči zastaranje kondikcijskega zahtevka iz nične pogodbe, je sodišče izbralo razlago, ki ta trenutek veže na skrbno ravnanje stranke, ki so ji znane ali bi ji morale biti znane okoliščine, na podlagi katerih se lahko izreče sankcija ničnosti pravnega posla.
izvršba na nepremičnine - ugovor tretjega - pravica, ki preprečuje izvršbo - lastninska pravica v pričakovanju
Tretja ni kot verjetno izkazala pravice na nepremičnine, ki bi preprečevala izvršbo, ker zatrjuje pridobitev lastninske pravice od osebe, ki ni zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066179
URS člen 22, 34. EKČP člen 6, 6/1. ZIZ člen 9, 9/3, 15, 41, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave - predlog za izvršbo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor - pravni pouk - menični spor - oznaka verodostojne listine - oznaka zahtevka - obrazloženost ugovora - ugovor nevednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Dolžnik na podlagi sklepa o izvršbi in priloženega predloga za izvršbo ni prejel informacije o roku za vložitev ugovora na jasen in nedvoumen način, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno upoštevalo kot pravočasen.
ZGD-1 člen 425, 522. Pravilnik o izvajanju enotnih regijskih štipendijskih shem člen 42.
štipendija – zaposlitev štipendista – obveznost povrnitve javnih sredstev za izplačane štipendije – prenehanje družbe – odgovornost za plačilo obveznosti izbrisane družbe
Družba štipendista ni zaposlila v roku šestdesetih dni po zaključenem izobraževanju, kot se je to zavezala v pogodbi, prav tako pa tudi ne v dodatno postavljenem roku, zato je v skladu z 10. in 11. členom pogodb nastopila njena obveznost povrnitve javnih sredstev za izplačane štipendije v RŠS z obrestmi v skladu z 42. členom Pravilnika o izvajanju enotnih regijskih štipendijskih shem od dneva izplačila štipendije, torej obveznost izplačila revalorizirane vrednosti izplačane štipendije iz javnih sredstev z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
odškodninski zahtevek – zastaranje – subjektivni zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu
Tožniku so bile vse okoliščine, potrebne za postavitev odškodninskega zahtevka, znane ob rušitvi spornega objekta. Tožbeni zahtevek je zastaran, ker je tožba vložena po izteku triletnega (subjektivnega) zastaralnega roka.
OZ člen 619, 635, 635/1, 635/2, 637, 637/1, 637/2, 639, 639/3.
nepravilna izpolnitev – napake izvršenega dela – odgovornost za napake – pravica zahtevati odpravo napak – pravica do znižanja plačila – trditveno breme
Tudi če bi šteli, da je s svojimi navedbami tožena stranka uveljavljala ugovor znižanja plačila, ni postavila trditve, za koliko znižuje plačilo. Naročnik je tisti, ki je upravičen znižati plačilo, kar pomeni, da mora sporočiti podjemniku oziroma v pravdi zatrjevati, za koliko konkretno znižuje plačilo.
dokaz – nov dokaz – dodatno zaslišanje stranke – pravočasno predlaganje dokazov – motenje posesti
Ker pri predlogu za dodatno zaslišanje stranke ne gre za nov dokaz, tak predlog ni vezan na rok, ki ga določa 286. člen ZPP. V kolikor je predlog za zaslišanje stranke pravočasno predlagan, lahko stranka predlog, da se stranka še dodatno zasliši, da ves čas postopka.
napotitev na pravdo – nevložitev tožbe – ugotovitev obsega zapuščine
Ker tožbe dedič ni vložil, je sodišče ravnalo pravilno, ko je v ponovljenem postopku ugotovilo, da v zapuščino po pokojni sodi le premoženje, glede katerega je to nesporno. Za vse ostalo, kar dedič misli, da mu gre, pa bo moral vložiti ustrezno tožbo. O civilnopravnih razmerjih se namreč lahko odloča le, če prizadeti vloži ustrezno tožbo v pravdnem postopku ali predlog v nepravdnem postopku; po uradni dolžnosti se postopki vodijo le, če je to posebej predpisano z zakonom.
SPZ člen 49, 70, 70/4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 46, 46/1, 128.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - delitev solastnine - civilna delitev - cenitev nepremičnine
Na podlagi zemljiškoknjižnega stanja sta vknjižena kot solastnika (vsak do 1/2) obravnavane nepremičnine predlagatelj in MOM. Nasprotna udeleženka ni vpisana v zemljiško knjigo, prav tako pa v zemljiško knjigo ni vpisan njen pravni prednik.
Predmetna nepremičnina se zato ne more deliti med predlagateljem in nasprotno udeleženko.
Dokazno breme, da v času nezgode ni bil pod vplivom alkohola, je na tožniku. V ta namen je tožnik predlagal in je sodišče zaslišalo priče, ki so bile z njim spornega dne v stiku. Priče so sicer povedale, da so bile v stiku s tožnikom, nekatere pred, druge po nezgodi, in da tožnik ni bil pod vplivom alkohola. Na podlagi izpovedi prič in drugih dokazov pa je sodišče prišlo do drugačnega zaključka. Ugotovilo je, da so bile priče v glavnem tožnikovi prijatelji in znanci in so imeli interes, da ugodijo tožniku. Nihče od zaslišanih ni bil s tožnikom ves čas od jutra do nezgode, tako ni mogel vedeti, kaj je ta v času, ko ni bil z njim zaužil. Kot najpomembnejše pa je dejstvo, da ljudje nismo usposobljeni za ocenjevanje psihofizičnih sposobnosti človeka. Alkoholiziranost se navzven pri različnih ljudeh kaže različno. Brez meritev, zlasti če gre za mejne primere, človekova ocena, ki osebo samo vidi, ni dokaz, na katerega bi sodišče lahko oprlo svojo odločitev. Edini primerni dokaz bi bil z aparaturami izmerjena prisotnost alkohola v izdihanem zraku ali v krvi. Prav tak način dokazovanja je tožnik preprečil s tem, ker nezgode ni prijavil.
neobrazložen odgovor na tožbo – zamudna sodba – odškodninska odgovornost
Iz tožnikovega odgovora ne izhaja, da bi tožbenemu zahtevku nasprotoval, saj v njem ne navaja prav ničesar, kar bi se tikalo zahtevka, zato ga je treba šteti za neobrazloženega.
razmerja med starši in otroki – pravice in dolžnosti staršev ter otrok – dolžnost preživljanja – potrebe otrok – sposobnosti in zmožnosti staršev – aktivna legitimacija za uveljavljanje tožbenega zahtevka za preživnino – zakoniti zastopnik – polnoletni otrok
Po polnoletnosti mati ne zastopa več hčere kot zakonita zastopnica in preživnine zanjo ne more utemeljeno zahtevati. Aktivno legitimiran za uveljavljanje tožbenega zahtevka za preživnino po polnoletnosti je otrok.