hipoteka - neposredno izvršljiv notarski zapis - stečajni postopek zoper osebnega dolžnika - stečajni postopek zoper zastavnega dolžnika - neposredna izvršljivost hipoteke - vpliv na izvršilni postopek
Sam potek stečajnega postopka zoper zastavnega dolžnika in pravde, ki jih za izterjavo terjatev stečajnega dolžnika vodi stečajna upraviteljica, ne vpliva na obstoj in neposredno izvršljivost hipoteke, kakor tudi ne na zavarovano terjatev.
Zoper sodbo pritožbenega sodišča niso dovoljena redna pravna sredstva. Pritožba kot redno pravno sredstvo se namreč lahko vloži le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji (1. odstavek 343. člena ZPP). Ker gre za nedovoljeno pritožbo, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (1. odstavek 343. člena ZPP).
URS člen 32. OZ člen 6, 141, 141/1, 141/2, 180, 180/3. ZDZdr člen 2, 2-17, 74, 74/1, 74/1-3.
objektivna odgovornost zavoda za protipravno ravnanje varovanca - zavrnitev tožbenega zahtevka - pričakovano ravnanje dobrega strokovnjaka - strožja presoja ravnanja zavoda - omejitev svobode gibanja - nepredvidljivo ravnanje duševno prizadetih - škoda ob izgubi bližnjega - trajna življenjska skupnost
Pritožbeno sodišče ne soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je zavod odgovoren za tožnici nastalo škodo, ker je bil dolžan pričakovati in preprečiti ravnanje L.P., ki je s svojim vedenjem in značilno hitro hojo s specifičnimi kretnjami okončin izstopala med varovanci. Res je, da je potrebno ravnanje zavoda presojati strožje in da mora njegovo ravnanje ustrezati pričakovanemu ravnanju dobrega strokovnjaka, vendar pa je ravnanje duševno prizadetih velikokrat nepredvidljivo, vsakega takšnega protipravnega ravnanja varovanca pa zavod tudi kot dober strokovnjak ne more preprečiti ali se mu izogniti. Odgovornost zavoda za ravnanje duševno prizadetih oseb ni objektivna. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da zavod dolžnega nadzorstva nad varovanko v predmetni zadevi ni opustil, kar je narekovalo zavrnitev tožbenega zahtevka zoper toženko.
Med istima pravdnima strankama že teče pravda o istem zahtevku v zadevi, ki se vodi pred istim sodiščem in v kateri je bila tožba vročena toženi stranki dne 23. 12. 2014. Po določbi tretjega odstavka 189. člena ZPP se, dokler pravda teče, o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami, če pa se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo. Zato je sodišče prve stopnje tožbo, vloženo v tem sporu dne 23. 1. 2015, pravilno zavrglo.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - denarno nadomestilo - nejasen izrek sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Izrek izpodbijane sodbe v delu, ki se nanaša na nepopolno identificirana posamična upravna akta brez datumov (glede na razpoložljivo listinsko dokazno gradivo bi lahko šlo za odločbi o začasni nezmožnosti za delo, izdani že leta 2009), ni jasen. Hkrati je takšen izrek v nasprotju z razlogi sodbe. Zato je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - invalidnost
Tožnica vse od nastanka invalidnosti dalje ni več zmožna opravljati dela na delovnem mestu fizioterapevt. Ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da ne obstaja več delovna zmožnost za tožničino svoje delo, so izpolnjeni pogoji, določeni v 1. odstavka 232. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za sporno obdobje.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013786
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Tožnik je ob škodnem dogodku (tožnikovemu sodelavcu je z višine 2,17 m zdrsnil paket pene, težak približno 12 kg, in oplazil sklonjenega tožnika po levem boku oziroma levem delu hrbta) utrpel lažjo udarnino ledvenega, križničnega in trtičnega predela, ki se po zaključku sodnega izvedenca medicinske stroke pozdravi v dveh do treh tednih brez posledic. Pri tožniku so bile prisotne lažje bolečine, ki so bile prve 3 do 4 dni tudi bolečine srednje intenzitete. Tožnik je moral opraviti dva pregleda pri travmatologu in tri preglede pri osebni zdravnici. Opravljal je tudi fizioterapijo. Prisojena odškodnina v višini 2.500,00 EUR za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem predstavlja pravično zadoščenje za nastalo škodo tožniku in ne odstopa od prisojenih odškodnin v podobnih primerih.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo
Sodna pošta, sploh če je v njej tožba s pozivom na pravočasen odgovor, je tako pomembna pošta, da je tožena stranka ne bi smela odložiti kjerkoli, še najmanj na mesto, kamor je očitno odlagala tudi druge kuverte. Odložiti bi jo morala na posebno mesto, ravno zato, da ne bi prišlo do založitve, če že ni poskrbela, da bi prišla do zakonitega zastopnika. Torej je sama zakrivila, da je prišlo do odtujitve pošte.
ZPP v 180. členu določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstvo, na katere vložnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen ZPP). Vložnik je v postavljenem roku vložil vlogo, naslovljeno „vloga za odškodnino“, vendar je v skladu z navodili sodišča ni popravil tako, da bi jo lahko sodišče obravnavalo kot tožbo. Ta namreč še vedno ne vsebuje določenega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev in ne dejstev, na katere vložnik opira zahtevek in ne dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Zato je vloga pravilno zavržena.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - priznanje novih pravic - invalid III. kategorije
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni izkazano tolikšno bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja, da ne bi bil več sposoben za organizirano pridobitno delo. Zato tožbeni zahtevek za njegovo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013795
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval pri opravljanju svojega dela (povijanju palete s folijo oz. nameščanju etikete na paleto), ko ga je z ročnim električnim viličarjem, na katerem je prevažal sode z 200 litrov tekočine, zadel sodelavec, ki ne bi smel speljati, dokler ne bi bil prepričan, da je prehod prost. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
ZDR člen 42, 130, 130/1, 131, 142, 142/1,143, 143/1, 147, 147/6, 147/7. Uredba o povračilu stroškov za službeno potovanje v tujino. Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti člen 12, 16, 18, 19. Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 člen 2, 2/1, 21, 21/2. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45, 45/1. ZPP člen 213, 213/2, 254, 254/3, 287.
dnevnice - regres za letni dopust - stroški prevoza na delo in z dela - prikrajšanje pri plači - nadurno delo - neenakomerno razporejen delovni čas
Zmotno je stališče tožene stranke, da mora tožnik zaradi neizpolnjevanja potnih nalogov sam trpeti posledice neplačevanja dnevnic in dodatka za nadurno delo. Delodajalec ima po določbah ZEPDSV obveznost voditi evidenco delovnega časa. Delodajalec mora zato, če je potrebno, od delavcev zahtevati posredovanje podatkov o opravljenem dnevnem delovnem času. V primeru, da mu delavci podatkov nočejo posredovati, ima v okviru delovnega razmerja ustrezne ukrepe nasproti njim, ne morejo pa delavci zaradi neizpolnjevanja delodajalčevih obveznosti trpeti bremena neizplačanega plačila za opravljeno delo. Navedeno pomeni, da bi tožnik lahko zahteval plačilo dnevnic in dodatka za nadurno delo tudi, če toženi stranki sploh ne bi posredoval podatkov v zvezi z izrabo delovnega časa.
Tudi v primeru neenakomerno razporejenega delovnega časa je nadurno delo delo prek polnega delovnega časa (prvi odstavek 143. člena ZDR), to je delo prek 40 ur na teden in ne prek 56 ur na teden, kot znaša tedenska omejitev delovnega časa pri neenakomerni razporeditvi (šesti odstavek 147. člena ZDR).
Napačno je stališče tožene stranke, da tožnik do povračila stroškov prevoza na delo in z dela ni upravičen, ker jih toženi stranki ni ustrezno priglasil. Tožena stranka je tista, ki je v skladu z določbami ZEPDSV dolžna dosledno voditi za tožnika evidenco o stroških dela, med katere je potrebno šteti tudi stroške prevoza na delo in z dela. Tožnik je zato do povračila stroškov prevoza na delo iz z dela upravičen, ne glede na to, ali jih je toženi stranki (pravočasno) priglasil ali ne.
ZDP člen 1. DPR člen 3, 3/2. OT tarifna številka 39, 39-4.
plačilo nagrade in povračilo stroškov odvetnika - kratek dopis in obvestilo - odvetniška tarifa
Glede nagrade za kratke dopise in obvestila po 4. točki tarifne številke 39 OT se ta nagrada prizna le, če gre za samostojno storitev. V navedenih tarifnih številkah je namreč izrecno določeno, da odvetnik obračuna sestavo kratkega dopisa in obvestila le, če ta ni zajeta v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja - zagovor - bolniški stalež
Tožena stranka zagovora ni bila dolžna prestaviti zaradi tožnikovega dopisa z zahtevo za preložitev in priloženega zdravniškega potrdila. Oboje je tožena stranka prejela na dan, za katerega je bil predviden tožnikov zagovor, vendar po poteku ure, ki je bila določena za zagovor. Bolniški stalež ni okoliščina, ki bi delavcu onemogočala, da se udeleži zagovora. Tožnik je predlagal, da se zagovor opravi z dnem, ko bo končal bolniški stalež. Preložitev zagovora na čas po izteku bolniškega staleža bi pomenila, da tožena stranka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi sploh ne bi mogla podati, saj bi potekel subjektivni 30 dnevni rok od ugotovitve razloga za odpoved. Tožnik bi svoj zagovor lahko podal tudi pisno. Zato tožniku pravica do zagovora (2. odstavek 85. člena ZDR-1) ni bila kršena.
Tožnik je v spornem času s plačilno kartico, last delodajalca, na različnih bencinskih servisih v Sloveniji za lastne potrebe nepooblaščeno kupil pet letnih vinjet za motorna vozila. Tožnikovo ravnanje pomeni kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja po 1. odstavku 240. člena KZ-1. Zato je tožena stranka tožniku zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 1. alineje 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
OZ člen 356, 356/1, 369, 369/5. ZIZ člen 9, 9/2, 34, 34/3, 53, 53/2, 55, 169, 169/1.
sredstva in predmeti izvršbe - zastaranje terjatve
Upnik lahko predlaga katerokoli v zakonu določeno izvršilno sredstvo za poplačilo svoje terjatve, zlasti je takšno ravnanje upnika pričakovano v primeru, če je na določena izvršilna sredstva izvršba neuspešna, kot je to v konkretnem primeru, ko upnik v 10 letih z izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet ni prišel do poplačila svoje terjatve.
Tožeča stranka bi morala v predlogu za začasno odredbo podati potrebne trditve in dokaze o obstoju vseh pogojev za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje zaradi enakega varstva pravic pravdnih strank v škodo, oziroma korist ene stranke ne sme izvajati ukrepov po 108. členu ZPP, tožeča stranka pa ima možnost tudi tekom trajanja pravdnega postopka na podlagi zatrjevanih dejstev in predlaganih dokazov kadarkoli predlagati primerno začasno odredbo za zavarovanje svoje nedenarne terjatve ali pa predlagati zavarovanje po ZZK-1.
Pritožbeno sodišče meni, da je pritožbeni razlog podan, saj 142. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ določa, da je treba tudi nalog za plačilo sodne takse vročati osebno stranki v skladu s kriteriji, zapisanimi v 142. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 19. 9. 2014 z dovolitvijo obročnega plačila smiselno spremenilo plačilni nalog, zato bi moralo tudi sklep z dne 19. 9. 2014 vročati osebno.
ZP-1 člen 202e, 202e/2, 202e/5, ZP-1H člen 30, ZPrCP člen 23, 23/4.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - uporaba določb novejšega zakona - hujši prekršek
Sklep o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja EPVD 26/2013 je prvostopenjsko sodišče izdalo 13. junija 2013, zato je pritožnikova trditev, da je potrebno v konkretnem primeru uporabiti določbe zakona, veljavne pred uveljavitvijo novele ZP-1H, pravilna.
ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 367, 374, 374/1. ZJSRS člen 16.
zavrženje revizije
Tožnica je vložila tožbo zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in zahtevala, da se ji prizna pravica do izplačila neizplačanih plač za sporno obdobje in izplačilo odpravnine. Pritožba neutemeljeno navaja, da gre v konkretni zadevi za socialni spor, konkretno za pravico iz socialnega varstva, zaradi česar naj bi bila revizija v skladu s 4. točko 31. člena ZDSS-1 dovoljena že po samem zakonu. ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. V 19. členu ZJSRS so določene pravice, ki jih ima v takem primeru delavec. Pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca po določbah ZJSRS niso pravice iz sistema socialnega varstva, kot to neutemeljeno uveljavlja pritožba, zato je sodišče prve stopnje revizijo pravilno zavrglo (prvi odstavek 374. člena ZPP).