materialno procesno vodstvo – pobot – prenehanje terjatve
V takšnem primeru, ko se spreminja sodna praksa, sploh pa v primeru, ko je celoten postopek sodišče vodilo v povsem drugi smeri in se je zaradi tega stranka lahko zanašala na drugačno razlago zakonske določbe, bi sodišče moralo izvesti materialno procesno vodstvo v skladu z 285. členom ZPP in stranko opozoriti na možnost drugačne pravne kvalifikacije ter ji s tem omogočiti, da dopolni svoje trditve in dokazne predloge.
V primeru, ko tožena stranka zatrjuje terjatev, ki ni v povezavi s terjatvijo, ki jo iztožuje tožeča stranka v tej pravdi, ne gre za situacijo, ki bi ustrezala materialno pravni podlagi iz drugega odstavka 480. člena OZ.
ZIZ člen 38, 38/2, 38/7, 38c. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
izvršilni stroški - povrnitev stroškov postopka - stroški upnika - nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev stroškov postopka - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka - rok - stroški postopka po obračunu izvršitelja - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja
V določbah ZIZ je uporabljen le pojem „obračun plačila za delo in stroškov“, ki ga izvršitelj po opravi neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja vroči upniku. Po ZIZ tako ne obstaja „informativni“ obračun plačila za delo in stroškov.
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – neveljavnost pogodb – ničnost – nične pogodbe – ničnostni razlogi – posledice ničnosti – zloraba zaupanja – nemoralen pravni posel – preprodaja – kondikcijski zahtevek – ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba
Neutemeljen je tudi procesni očitek o kršitvi razpravnega načela v zvezi z ničnostnimi razlogi. Procesno gradivo stranke običajno (večinoma) podajajo prek jezika. Jezik je komunikacijsko sredstvo (medij). To pomeni, da jezik naslovniku opisuje stvarne in pojmovne vidike dejanskosti. Neko besedilo torej vsebuje sporočilni pomen o dejanskosti (tako stvarni kot pojmovni). A vendar sporočilni pomen ni identičen (istoveten) z jezikovnimi znaki kot sredstvom tega sporočanja. Za kršitev razpravnega načela tako ne gre zgolj zato, ker se sodišče opira na jezikovne znake, ki jih stranka v svoji vlogi ni navedla. Za kršitev razpravnega načela gre tedaj, ko sodišče brez oziroma mimo slehernega sporočilnega pomena v procesnem gradivu samo ugotavlja pravno odločilna dejstva.
Pritožbeno sodišče zavrača tudi nadaljnjo pritožnikovo tezo, katere bistvo je, da v tržnem gospodarstvu preprodaja ni nedopustna. To drži, vendar ne brez omejitev. Okoliščine konkretnega primera utemeljujejo sklep, da je bila preprodaja v konkretnem primeru izrazito nemoralna. Bistvo nemoralnosti je bilo v zlorabi zaupanja ter v zvezi s tem toženčevi pridobitvi nesorazmerne (približno dvajsetkratne) premoženjske koristi na rovaš tožnika. Takšna nemoralna preprodaja je nedopustna. Pravni posel (prodajna pogodba med pravdnima strankama), ki je osrednja prvina te nemoralne preprodaje, pa zato nična.
prekinitev zapuščinskega postopka – spor o vsebini oporoke – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Ker so sodediči njegovi zahtevi ugovarjali (navajali so, da iz zapisa dodatka k oporoki ni razvidno, s čim naj bi oporočiteljica sploh razpolagala, nepremičnina, kot je označena, ni določena, oporočiteljica pa v času zapisa listine ni bila lastnica te nepremičnine in z njo ni mogla razpolagati), je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je med dediči prišlo do spora glede vsebine oporoke po 1. točki 2. odstavka 210. člena ZD.
ZPP člen 308, 339, 339/2, 339/2-12, 350, 350/2, 354, 354/2.
mesečna renta - sodna poravnava - zavrženje tožbe
O tožbenem zahtevku tožnika za plačilo mesečne rente iz naslova izgube na zaslužku kot posledica nesreče pri delu je že bila sklenjena sodna poravnava v pravdni zadevi opr. št. P 1026/1997 z dne 13. 3. 2003, zato je pritožbeno sodišče na tožnikovo pritožbo izpodbijano sodbo v delu, ki se je nanašala na zavrnitev njegovega tožbenega zahtevka, razveljavilo in tožbo tožnika zavrglo (354/2 člen ZPP).
sklepčnost tožbe - sklicevanje na predložene listine kot del trditev - materialno procesno vodstvo
ZPP opredeljuje sklepčnost tožbe v 318. členu, kjer določa, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi. Sklepčnost tožbe pomeni v svojem bistvu tožnikovo trditveno breme, da navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek. Vsebinsko to pomeni, da navede vsa dejstva, na katera se uporabijo pravne norme, ki utemeljujejo zahtevek. Če tožeča stranka tega bremena ne zmore, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Nesklepčnost tožbe je podana tedaj, ko tožeča stranka v tožbi opiše življenjski primer, iz katerega ne izhaja nobena pravna posledica, ko iz tožbenih navedb ne izhaja tista pravna posledica, ki jo s tožbenim predlogom zahteva tožeča stranka, temveč druga pravna posledica ali pa ne izhaja pravna posledica za toženo stranko, marveč za koga drugega. Vzroki za takšne oblike nesklepčnosti pa so različni: - življenjski primer je sicer popolno opisan, vendar iz njega ne izhaja opisana posledica; - lahko pa je opisan pomanjkljivo in je prav ta pomanjkljivost razlog za nesklepčnost. Glede na to, da se je tožeča stranka sklicevala na vse listine, ki jih je predložila in specifikacije iz katerih izhajajo zahtevani podatki višine zapadlih obresti po posameznem računu, obdobje teka teh zamudnih obresti in njihova višina, tako sodišče ni imelo podlage, da je navedlo, da gre za nesklepčen zahtevek. Če je smatralo, da je temu tako, pa bi moralo tožečo stranko, ki je bila nenazadnje laična stranka v postopku, spodbuditi k dopolnitvi trditvene podlage, z navedbo manjkajočih pravno odločilnih dejstev, česar na prvem naroku glavne obravnave ni realiziralo. V tem okviru bi moralo sodišče v kolikor je zaključevalo, da tožbeni temelj ni konkreten in nedvoumen, z vprašanji dopolniti in nadgraditi navajanja o odločilnih dejstvih, saj pavšalni napotki sodišča za to ne zadoščajo
Kot del ugotovljenega dejanskega stanja je namreč mogoče šteti tudi neprerekane trditve ene od strank (214. člen ZPP); listine, ki jih predloži stranka v zvezi s konkretizacijo svojih trditev, pa je mogoče obravnavati kot trditve stranke. Tako je mogoče v sporih, v katerih vtoževani znesek predstavlja seštevek več terjatev, dopustiti, da se stranka glede višine zahtevka ter zapadlosti posameznih terjatev sklicuje na priloženo listino. V obravnavani zadevi je torej mogoče kot del trditvene podlage tožeče stranke upoštevati tudi listine, ki prikazujejo višino in zapadlost posameznih računov, začetek teka zamudnih obresti od posameznih računov, plačila tožene stranke in kdaj je nastopila zamuda tožene stranke. V konkretni zadevi se je tožeča stranka na te listine sklicevala v zvezi z navedbo in obrazložitvijo posameznih računov, njihove dospelosti (oziroma zapadlosti) in njihovega plačila ter (višine) obrestne mere. Vsebine teh listin tožena stranka ni prerekala, zato se po povedanem lahko štejejo kot del dejanske podlage gospodarskega spora
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076399
ZPP člen 11, 227.
kaznovanje stranke – zloraba procesnih pravic – izvedenec – žalitev izvedenca – zloraba pravic – zloraba pravice do izjave – ogled
V skladu z 11. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP lahko sodišče stranko kaznuje zaradi zlorabe procesnih pravic, kot je to storilo tudi sodišče prve stopnje v konkretnem primeru, potem, ko je ocenilo, da nasprotna udeleženka z grožnjami (žalitvami izvedencu), preprečevanjem dela izvedencu in nenazadnje sodišču, svojo pravico do izjave zlorablja, saj nasprotna udeleženka kot razlog za prepoved dela in vstopa izvedencu navaja zgolj svoja pravna stališča.
Zgolj nestrinjanje s postopkom in drugačna materialnopravna stališča za prepoved ogleda in izmer ne zadoščajo. Upiranje nasprotne udeleženke konkretnemu postopku je tako glede na intenzivnost oviranja in naravo dejanj prešlo v zlorabo pravic nasprotne udeleženke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074740
OZ člen 468, 480, 480/2.
pogodba o distribuciji – prodajna pogodba – napake izpolnitve – jamčevalni zahtevki – pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki – izguba pravic – ugovor zoper zahtevek za plačilo kupnine – znižanje kupnine – povrnitev škode – pobotni ugovor
Stališče, da je vrsta zahtevka pravno manj pomembna od same ugotovitve, da je zahtevek tožeče stranke v določeni višini neutemeljen (ker tožena stranka ni dolžna plačati pravočasno reklamirane neustrezne dobave) oziroma ki smiselno izraža, da v bran tožbenemu zahtevku tožena stranka ni bila dolžna ugovarjati oziroma postaviti zahtevka po znižanju kupnine oziroma pobotnega ugovora, temelječega na morebitni odškodninski odgovornosti tožeče stranke, je zmotno. OZ je namreč koncipiran na način, da mora kupec izbrati, na kakšen način se bo upiral prodajalčevemu zahtevku, naj mu plača kupnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0083109
ZVKSES člen 20, 29. SPZ člen 100, 105, 105/1, 105/4. OZ člen 406, 465. ZPP člen 213, 213/2, 337, 337/1.
stranka – zastopanje – etažni lastniki – upravnik – dolžnosti in pooblastila upravnika v zvezi s stvarnimi napakami na skupnih delih stavbe – jamčevanje za napake – odprava napake – stvarne napake – stvarne napake na skupnih delih stavbe – očitne napake – odprava očitnih napak – pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako
V danem primeru tožniki od toženca (med drugim) zahtevajo odpravo napak na skupnih delih stavbe. Prvi tožnik je upravnik, ki je za vložitev take tožbe legitimiran na podlagi podlagi 29. člena ZVKSES, kar pa ne ovira etažnih lastnikov, da tudi sami uveljavljajo stvarne napake na skupnih prostorih. Ostali tožniki so kot etažni lastniki hkrati solastniki skupnih delov (1. in 4. odstavek 105. člena SPZ) in imajo na podlagi 100. člena SPZ pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari. Ni razloga, da ne bi enako veljalo za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov, kar pomeni, da lahko takšno tožbo glede skupnih delov vloži (poleg upravnika) vsak etažni lastnik sam, le nekateri izmed njih, pa tudi vsi skupaj (kot v konkretnem primeru), saj svoje upravičenje izvajajo iz zakonsko določenega stvarnopravnega položaja etažnih lastnikov.
USTAVNO PRAVO - RAZLASTITEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074759
URS člen 26. ZJC-B člen 19.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost - predpostavke odškodninske odgovornosti - sklep občinskega sveta - razlastitev - kategorizacija občinskih cest - izločitev javne poti iz kategorizacije občinskih cest - protipravnost
Tožena stranka bi morala v zvezi s sprejetjem odloka, da sporni dostop do parcel tožeče stranke predstavlja javno pot, izvesti razlastitveni postopek oziroma skleniti sporazum z lastniki zemljišč, po katerih vodi javna pot.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083059
ZPSPP člen 28, 28-2. OZ člen 311. ZPP člen 337.
najemna pogodba za poslovni prostor – odstop od najemne pogodbe – izpraznitev poslovnega prostora – zamuda s plačilom najemnine – opomin
Sodišče je ugotovilo naslednja pravnorelevantna dejstva: da sta pravdni stranki za sporni poslovni prostor sklenili najemno pogodbo, da tožena stranka najemnine, določene v pogodbi, ne plačuje, da jo je tožeča stranka na plačilo najemnine večkrat opominjala in je tožena stranka v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko jo je tožeča stranka na to opomnila. S tem je ugotovilo pravno odločilna dejstva po 28. členu ZPSPP, po katerem lahko najemodajalec odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora ob vsakem času, če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – DENACIONALIZACIJA
VSL0083650
OZ člen 46, 49, 49/1. ZZK-1 člen 6. ZDen člen 88. ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1, 393, 393/1, 393/2.
sodna poravnava – razveljavitev sodne poravnave – zmota – bistvena zmota – opravičljiva zmota – prevara – načelo publicitete – prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve
Neutemeljen je očitek tožnikom, da pri sklepanju izpodbijane sodne poravnave niso ravnali z zadostno skrbnostjo, ker niso preverili zemljiškoknjižnega stanja. Ta njihova opustitev je kljub načelu publicitete, vendarle neznatna v primerjavi s težo očitno nepoštenega ravnanja prvih dveh tožencev, ki sta z zamolčanjem odločilnih dejstev tožnike namenoma pustila v zmotnem prepričanju, da se zemljiškoknjižno stanje od vložitve tožbe ni spremenilo. Poleg tega je publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo predpisan zaradi varstva pravnega prometa z nepremičninami, pri sklenitvi izpodbijane sodne poravnave pa ni šlo za takšen pravni promet.
ZIZ člen 15, 100, 100/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 25, 25/1.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – predlog za izvršbo – dolžnikov naslov – sodišču znana dejstva
Upnik je ob vložitvi predloga za izvršbo dolžnikovo prebivališče navedel na naslovu na območju Okrajnega sodišča v Sevnici. Ker se pristojnost presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo, se je potrebno zanesti na podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083015
OZ člen 488, 489. SPZ člen 64. ZPP člen 337, 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba – prodaja ukradenega vozila – zaseg ukradenega vozila – pravne napake – odgovornost za pravne napake – obvestitev prodajalca – sankcije za pravne napake – odstop od pogodbe
Ustaljena sodna praksa obravnava dejstvo, da je vozilo kot ukradeno začasno zaseženo s strani policije, kot pravno napako na vozilu, ker kupcu omejuje izvrševanje lastninske pravice, predvsem imeti vozilo v posesti in ga uporabljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0073512
ZPP člen 285. OZ člen 168, 168/3, 965, 965/1.
materialno procesno vodstvo – zavarovanje pred odgovornostjo – odgovornost odvetnika – direktna tožba – povrnitev škode – nemožnost uporabe vozila – izgubljeni dobiček – izračun izgubljenega dobička – trditveno breme – sklepčnost – informativni dokaz – dokaz nasprotne stranke
Razjasnitvena oblast kot dopolnilo trditvenemu bremenu pride v poštev šele tedaj, kadar nasprotna stranka vrzeli v trditvah nasprotnice ne izpostavi že sama.
Tožnik (ki je v času obravnavane nezgode opravljal delo avtoprevoznika) bi moral za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka natančno opredeliti izgubljeni dobiček zaradi nezmožnosti uporabe vozila, in sicer tako, da bi navedel prihodke, ki bi jih ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in odhodke (stroški idr.), ki bi v zvezi s temi prihodki nastali, oziroma (vsaj to) kakšen obseg poslovanja (poslov) je imel pred škodnim dogodkom, kakšen je bil njegov (skupen) dohodek in kolikšen je bil njegov dobiček.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006816
KZ-1 člen 296, 296/1. ZKP 371, 371/1-11.
nasilništvo - zakonski znak spravljanje v podrejeni položaj
Zakonski znak spravljanja v podrejen položaj je bil izpolnjen s tem, da se je oškodovanka v času izvrševanja psihofizičnega nasilja v strahu pred obtoženko umikala iz hiše in tavala po vasi oz. da se je ob hujšem mrazu zatekla k sosedom. Nasilju obtoženke se sama ni mogla ali znala drugače zoperstaviti kot, da je nasilje prenašala in se mu, kot je bilo to mogoče, izogibala.
postopek za delitev skupnega premoženja – spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izključna krajevna pristojnost
Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na pravočasno podan ugovor tožene stranke, po uradni dolžnosti pa le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057392
ZIZ člen 267, 272, 273, 273/1. ZPSPP člen 22, 28, 28/2. SPZ člen 99.
tožbeni zahtevek za odpoved najemne pogodbe in vrnitev stvari najemodajalcu – negatorni tožbeni zahtevek – začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – namen zavarovanja – regulacijska začasna odredba
V okviru pravdnega postopka, ki je v teku, je mogoče izdati le takšno začasno odredbo, s katero se zavaruje ali začasno uredi stanje v zvezi z vtoževano terjatvijo.
zavarovalna pogodba za avtomobilsko zavarovanje – obseg in višina škode – trditveno in dokazno breme – obrazložen ugovor nasprotne stranke
Trditveno in dokazno breme za obseg in višino nastale škode, povrnitev katere zahteva tožnica na podlagi zavarovalne pogodbe, je na tožnici. Ta je v postopku predložila račun in dobavnico, iz katere izhaja količina in vrsta potrebnega materiala in delovnih ur za izvršeno popravilo, v skupnem znesku 1.731,48 EUR. Glede na trditve tožnice, ki so ostale neprerekane, da je bilo popravilo izvedeno po opravljenem ogledu vozila s strani strokovnega delavca toženke, ki je tudi sestavil zapisnik po sistemu euro taks, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnica zadostila začetnemu dokaznemu bremenu glede zatrjevane višine nastale škode. Tožena stranka namreč v postopku ni konkretizirano nasprotovala predloženemu obračunu, tako da bi ugovarjala posameznim obračunanim postavkam, bodisi glede višine bodisi glede potrebnosti zamenjave posameznih avtomobilskih delov. Zgolj obrazložen ugovor toženke, ki bi vzbudil utemeljen dvom v pravilnost obračunanega popravila, bi narekoval strožje dokazno breme za tožnico, ki bi morala vtoževano višino še dodatno izkazovati, npr. z izvedencem cenilcem ustrezne stroke.