PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076348
OZ člen 5, 11, 108, 108/1, 110, 112.
umik avtorskih del iz prodaje – založniška pogodba – veljavnost odstopne izjave – neznaten del obveznosti – načelo ekvivalence – kavza pogodbe
Pri presoji pravnega pojma „neznaten del obveznosti“ je treba presoditi, ali je zaradi neizpolnjenega dela obveznosti prišlo do znatnega odmika od pogodbeno zasnovane ekvivalence ali pa je, nasprotno, ta odmik neznaten (110. člen OZ) ter obenem tudi, ali je oziroma ni očitno, da kavza obveznosti v bodoče ne bo v svojem bistvenem delu udejanjena (1. odstavek 108. člena OZ).
postopek za določitev meje – določitev meje na podlagi močnejše pravice – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobroverna lastniška posest – uporaba dela zemljišča
Meja se lahko na podlagi močnejše pravice iz naslova uporabe spornega dela zemljišča določi le, če predlagatelj zatrjuje in dokaže dobroverno lastniško posest.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – sklicevanje na končni seznam preizkušenih terjatev – pritožba upnika – pravni interes za pritožbo
Sodišče svoje odločitve v sklepu o preizkusu terjatev oblikuje tako, da navede končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa.
Edini razlog, zaradi katerega se tožena stranka na dokončni obračun sklicuje, je v 55. čl. PGU določena pravica do pridržka uveljavljanja pogodbene kazni. Ta razlog ni upošteven. Če sta namreč pogodbeni stranki s končno situacijo že v celoti uredili vsa medsebojna razmerja, se tožena stranka zgolj zaradi tega, da bi si pridržala pravico do uveljavljanja pogodbene kazni zaradi zamude, ne more sklicevati na dolžnost izdelave dokončnega obračuna.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – strah – pravni standard
Za zaključek, da gre za skaženost, ni relevantno, da izvedenec opisanih in navzven vidnih sprememb ni označil kot skaženost. Gre namreč za pravni standard, ki ga ob vsakokratnem sojenju napolnjuje sodišče.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – vzročna zveza zdravstvenih težav s škodnim dogodkom
Ne glede na to, da tožnica v pritožbi poudarja, da je zdravnikom omenila, da ima od škodnega dogodka dalje tudi težave z desnim ramenskim sklepom, kar ji je zapustilo trajne posledice, tako, da določene obveznosti opravlja z omejitvami oziroma bolečinami in v manjšem obsegu kot pred poškodbo, pa po drugi strani izvedenec in zbrana medicinska dokumentacija njenih trditev ne objektivizira, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča zaključek prvostopnega sodišča, da tožnica ni utrpela duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi poškodbe desnega ramena, pravilen. Težave, ki jih navaja tožnica, namreč niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0083109
ZVKSES člen 20, 29. SPZ člen 100, 105, 105/1, 105/4. OZ člen 406, 465. ZPP člen 213, 213/2, 337, 337/1.
stranka – zastopanje – etažni lastniki – upravnik – dolžnosti in pooblastila upravnika v zvezi s stvarnimi napakami na skupnih delih stavbe – jamčevanje za napake – odprava napake – stvarne napake – stvarne napake na skupnih delih stavbe – očitne napake – odprava očitnih napak – pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako
V danem primeru tožniki od toženca (med drugim) zahtevajo odpravo napak na skupnih delih stavbe. Prvi tožnik je upravnik, ki je za vložitev take tožbe legitimiran na podlagi podlagi 29. člena ZVKSES, kar pa ne ovira etažnih lastnikov, da tudi sami uveljavljajo stvarne napake na skupnih prostorih. Ostali tožniki so kot etažni lastniki hkrati solastniki skupnih delov (1. in 4. odstavek 105. člena SPZ) in imajo na podlagi 100. člena SPZ pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari. Ni razloga, da ne bi enako veljalo za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov, kar pomeni, da lahko takšno tožbo glede skupnih delov vloži (poleg upravnika) vsak etažni lastnik sam, le nekateri izmed njih, pa tudi vsi skupaj (kot v konkretnem primeru), saj svoje upravičenje izvajajo iz zakonsko določenega stvarnopravnega položaja etažnih lastnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074740
OZ člen 468, 480, 480/2.
pogodba o distribuciji – prodajna pogodba – napake izpolnitve – jamčevalni zahtevki – pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki – izguba pravic – ugovor zoper zahtevek za plačilo kupnine – znižanje kupnine – povrnitev škode – pobotni ugovor
Stališče, da je vrsta zahtevka pravno manj pomembna od same ugotovitve, da je zahtevek tožeče stranke v določeni višini neutemeljen (ker tožena stranka ni dolžna plačati pravočasno reklamirane neustrezne dobave) oziroma ki smiselno izraža, da v bran tožbenemu zahtevku tožena stranka ni bila dolžna ugovarjati oziroma postaviti zahtevka po znižanju kupnine oziroma pobotnega ugovora, temelječega na morebitni odškodninski odgovornosti tožeče stranke, je zmotno. OZ je namreč koncipiran na način, da mora kupec izbrati, na kakšen način se bo upiral prodajalčevemu zahtevku, naj mu plača kupnino.
krivdna odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – protipravno ravnanje varnostnika – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice
Pogoji iz 43. člena ZZasV-1 tožeče stranke niso bili izpolnjeni, poleg tega pa je bilo ugotovljeno, da je varnostnik tožeči stranki v skladiščnih prostorih grozil, kar utemeljuje ugotovitev sodišča o prekoračitvi pooblastil oziroma o protipravnem ravnanju. Dejstvo, da je varnostnik tožečo stranko na silo vlekel čez trgovino v skladiščne prostore, jo tam zadrževal in ji grozil, predstavlja protipravno ravnanje varnostnika.
Duševne bolečine, ki so bile uveljavljane v okviru zmanjšanja življenjskih aktivnosti, so v tesni zvezi s ponižujočim ravnanjem varnostnika, ki je tožečo stranko pred vsemi kupci vlekel po celi trgovini. Tožečo stranko, ki jo je izvedenka ocenila kot osebo z visokimi standardi glede svojega vedenja in glede spoštovanja socialnih norm, je dogodek močno iztiril. Izkazana intenziteta dogajanja zato upravičuje prisojo denarne odškodnine zaradi posega v osebnostne pravice v znesku 600,00 EUR.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 316, 316/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 301, 301/2.
stečajni postopek – prekinitev pravdnega postopka – prijava terjatve v stečajnem postopku – priznanje terjatve v stečajnem postopku – koncentracija obravnavanja terjatev – pripoznava terjatve – učinek pravnomočnosti – pravni interes za pritožbo
Če upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Zaradi koncentracije obravnavanja terjatev se po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. Terjatev tožeče stranke ni bila prerekana in je priznana. Priznanje terjatve v stečajnem postopku pa je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti (res iudicata). Tožena stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057392
ZIZ člen 267, 272, 273, 273/1. ZPSPP člen 22, 28, 28/2. SPZ člen 99.
tožbeni zahtevek za odpoved najemne pogodbe in vrnitev stvari najemodajalcu – negatorni tožbeni zahtevek – začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – namen zavarovanja – regulacijska začasna odredba
V okviru pravdnega postopka, ki je v teku, je mogoče izdati le takšno začasno odredbo, s katero se zavaruje ali začasno uredi stanje v zvezi z vtoževano terjatvijo.
zavarovalna pogodba za avtomobilsko zavarovanje – obseg in višina škode – trditveno in dokazno breme – obrazložen ugovor nasprotne stranke
Trditveno in dokazno breme za obseg in višino nastale škode, povrnitev katere zahteva tožnica na podlagi zavarovalne pogodbe, je na tožnici. Ta je v postopku predložila račun in dobavnico, iz katere izhaja količina in vrsta potrebnega materiala in delovnih ur za izvršeno popravilo, v skupnem znesku 1.731,48 EUR. Glede na trditve tožnice, ki so ostale neprerekane, da je bilo popravilo izvedeno po opravljenem ogledu vozila s strani strokovnega delavca toženke, ki je tudi sestavil zapisnik po sistemu euro taks, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnica zadostila začetnemu dokaznemu bremenu glede zatrjevane višine nastale škode. Tožena stranka namreč v postopku ni konkretizirano nasprotovala predloženemu obračunu, tako da bi ugovarjala posameznim obračunanim postavkam, bodisi glede višine bodisi glede potrebnosti zamenjave posameznih avtomobilskih delov. Zgolj obrazložen ugovor toženke, ki bi vzbudil utemeljen dvom v pravilnost obračunanega popravila, bi narekoval strožje dokazno breme za tožnico, ki bi morala vtoževano višino še dodatno izkazovati, npr. z izvedencem cenilcem ustrezne stroke.
Toženec je motilno dejanje vendarle štel za svoje, saj je sprejel protipravno stanje, ki je nastalo s posegom v tožničino posest oziroma soposest. Čeprav tožnici ni uspelo dokazati, da je bilo motilno dejanje izvršeno tudi po toženčevem naročilu, pa ni mogoče mimo dejstva, da toženec, ki je sicer lastnik stanovanja v prvem nadstropju hiše, kjer ima podnajemnike, ni prepričljivo zanikal tožničine trditve, da je bilo motilno dejanje storjeno tudi v njegovo korist. Potemtakem bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 34. členom SPZ vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja naložiti ne le toženki, ampak tudi tožencu.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0064666
KZ-1 člen 299, 299/2. OZ člen 179, 352. ZPP člen 14.
pravnomočna kazenska obsodilna sodba – kaznivo dejanje nasilništva – identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – povrnitev nepremoženjske škode – zastaranje odškodninske terjatve – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi prizadete časti in dobrega imena – čast – dobro ime – soprispevek – fizično nasilje – pretep – strah
Pravdno sodišče je vezano na ugotovitev vzročne zveze med opisanimi ravnanji v izreku pravnomočne kazenske obsodilne sodbe in nastankom prepovedane posledice kaznivega dejanja nasilništva, in sicer strahom, ki ga je prestala tožnica.
Toženčeva izvršitvena ravnanja kaznivega dejanja nasilništva predstavljajo hudo žalitev, ki presega običajne žalitve in so protipravna v objektivnem pogledu. Žaljivke in drugi zaničevalni izrazi ter grožnje, ki jih je toženec izrekel tožnici, in fizično obračunavanje, kar vse izhaja iz izreka kazenske sodbe, so pri tožnici povzročile subjektivno prizadetost zaradi posega v njeno čast in dobro ime. Tožnica ni z ničemer prispevala k nastanku škodnih dogodkov.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – služnost – ustanovitev služnosti v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Določba 5. odstavka 26. člena ZVEtL ne daje podlage za ustanovitev služnosti v postopku, ki teče na predlog za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL.
Sodišče prve stopnje je za odločitev imelo zadostno podlago v predloženi listinski dokumentaciji; pravilno je obrazložilo tudi, zakaj je nepotrebna izvedba drugih dokazov.
Kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki in po preteku enoletnega roka od obvestila o napaki še ni plačal kupnine, lahko kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino ali povrne škodo. Vendar kupec takih zahtevkov ni uveljavljal in tudi ni trdil, da je od pogodbe odstopil, klimatskih naprav, za katere trdi, da sta neuporabni, pa tudi ni vrnil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083059
ZPSPP člen 28, 28-2. OZ člen 311. ZPP člen 337.
najemna pogodba za poslovni prostor – odstop od najemne pogodbe – izpraznitev poslovnega prostora – zamuda s plačilom najemnine – opomin
Sodišče je ugotovilo naslednja pravnorelevantna dejstva: da sta pravdni stranki za sporni poslovni prostor sklenili najemno pogodbo, da tožena stranka najemnine, določene v pogodbi, ne plačuje, da jo je tožeča stranka na plačilo najemnine večkrat opominjala in je tožena stranka v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko jo je tožeča stranka na to opomnila. S tem je ugotovilo pravno odločilna dejstva po 28. členu ZPSPP, po katerem lahko najemodajalec odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora ob vsakem času, če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/3, 47/4, 48, 48/1, 48/1-2, 49, 49/1, 49/1-1, 50, 50/1, 50/1-3, 50/3, 51, 51/1, 51/1-4.
nagrada in stroški izvedenca – pisni izvid in mnenje oziroma cenitev – izjemno zahtevno mnenje – posebni primeri – povečanje nagrade do 50% – kriteriji za oceno zahtevnosti
V obravnavani zadevi niso izkazani razlogi za 50 % povečanje nagrade. Dokumentacija ni bila preobsežna, spis obsega manj kot 100 strani, sodišče je za izdelavo mnenja določilo 30-dnevni rok, kar je v tovrstnih zadevah redni rok, ki omogoča izdelavo mnenja v običajnem roku. Prav tako iz priglasitve stroškov ne izhaja, da bi moral izvedenec uporabiti posebne metode ali postopke, ker bi bila zadana naloga tako zahtevna, da bi zahtevala dodaten poglobljen študij in obsežne analize. Vrednotenje več parcel pa je zajeto z oceno mnenja za zelo zahtevnega.
ZIZ člen 15, 100, 100/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 25, 25/1.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – predlog za izvršbo – dolžnikov naslov – sodišču znana dejstva
Upnik je ob vložitvi predloga za izvršbo dolžnikovo prebivališče navedel na naslovu na območju Okrajnega sodišča v Sevnici. Ker se pristojnost presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo, se je potrebno zanesti na podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah – dobroverna posest – domneva dobe vere – opravičljiva zmota – povprečna skrbnost v pravnem prometu
Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova, s tem da se domneva, da je posest dobroverna.
V postopku so bila prepričljivo ugotovljena številna relevantna dejstva, zaradi katerih je tožnik vedel, da ni lastnik nepremičnine, še več pa je dejstev, ki prepričljivo kažejo, da bi tožnik ob potrebni skrbnosti, ki se pričakuje od vsakogar v pravnem prometu, lahko vedel, da ni lastnik nepremičnine. Povprečna skrbnost v pravnem prometu je zahtevala od tožnika, da preveri, če se prejete nepremičnine z darilno pogodbo ujemajo s stanjem v naravi, še posebej glede na izjavo tožnika, da je vseskozi pričakoval, da mu bo oče navedeno nepremičnino podaril.