Določba 158. člena ZPP se nanaša na procesni položaj, ko tožnik tožbo dejansko umakne, kadar pa je postopek končan zaradi fikcije umika, jo je mogoče uporabiti analogno, če so za to izpolnjeni pogoji in t.j. da je dejanski stan v bistvu enak kot pri resničnem umiku tožbe.
statusno pravo - civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
VSL03010
ZGD člen 359, 363, 367, 436, 436/1, 438, 438/1, 439. ZPP člen 181, 181/2, 339, 339/1, 181, 181/2, 339, 339/1.
izključitev družbenika iz družbe - pristojnost - urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena stranka - ničnost - učinek - ugotovitvena tožba - pravni interes - relativna bistvena kršitev določb postopka
"Z družbeno pogodbo" "ni mogoče pooblastiti skupščine, da odloča o izključitvi družbenika iz družbe. Takšna določba v družbeni pogodbi je nična". Odreči tožeči stranki status družbenika v času spora o tem vprašanju, bi pomenilo, odreči ji pravico do sodnega varstva glede drugih vprašanj, ki se na ta status navezujejo. Tožeča stranka uveljavlja pravno varstvo, ki naj "popravi" odločitev skupščine o njenem predlogu za odpoklic direktorja. Če pa ne gre zgolj za ugotovitev o obstoju oz. neobstoju pravnega razmerja, katere cilj je, da se avtoritativno, s sodbo odpravi spor ali negotovost v zvezi z njim, pravni interes ni procesna predpostavka takšne tožbe.
Ker sta stranki pogodbe o ustanovitvi služnosti jasno zapisali, da se nanaša ustanovljena služnost na določeno parcelno številko in zemjiškoknjižni vložek, sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je predlog za vpis služnostne pravice zavrnilo zato, ker v pogodbi o ustanovitvi služnosti ni opisana kultura služečega zemljišča in točna izmera.
ZTLR člen 13, 14, 13, 14. ZPP (1977) člen 196, 196/1, 196/1-1, 201, 196, 196/1, 196/1-1, 201.
nujno sosporništvo - solastniki kot nujni sosporniki
Solastniki niso v nedeljivi skupnosti, zato nimajo položaja nujnih enotnih sospornikov (201. člen ZPP/77), marveč materialnih sospornikov (1. točka 196. člena ZPP/77).
Če upnik nima listine, primerne za vpis lastninske pravice na dolžnico, sodišče v tem primeru izvršilni predlog ne zavrne, ampak dodeli upniku primeren rok za vložitev tožbe, s katero bo zahteval vpis lastninske pravice na dolžnico.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo in ni izreklo stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila potem, ko je obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja zapustitve oškodovanke v prometni nesreči brez pomoči.
Kazenske odgovornosti obdolženca, ki je pred leti preko gozdne ceste napeljal jekleno vrv, dobeline 10 mm, da bi na ta način preprečil vožnjo drugim osebam, ne da bi jo ustrezno zavaroval, ne more ekskulpirati dejstvo, da je do nezgode ml. ošk. prišlo na godzni cesti, ki je njegova last.
Če je bil ukrep navideznega nakupa izvršen dvakrat, vendar v roku iz odredbe preiskovalnega sodnika, je potrebno njegovo zakonitost ocenjevati po tedaj veljavnem ZKP. Šele po noveli ZKP, ki je ta ukrep uredila bistveno drugače, je mogoče z eno odredbo državnega tožilca dovoliti samo en navidezni nakup. V času oprave dveh navideznih nakupov te omejitve ni bilo, zato so veljavni dokazi vse listine, ki izhajajo iz obeh navideznih odkupov.
Zoper sklep o dovolitvi izvršbe z novim sredstvom (poleg ali namesto že dovoljenih sredstev) ima dolžnik pravico ugovora, vendar lahko sklep izpodbija samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu izvršbe.
Ker se stečajni upnik v prijavi terjatve niti na naroku za preizkus prijavljenih terjatev ni skliceval na izvršilni naslov, je stečajni senat pravilno napotil stečajnega upnika na začetek postopka za ugotovitev obstoja prerekane terjatve (namesto da bi stečajno upraviteljico napotil na začetek postopka za ugotovitev njenega neobstoja).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL21696
KZ (1977) člen 100, 100/1, 100/2, 19. ZKP člen 373, 373/1.
kaznivo dejanje posilstva - spolno nasilje
Prvostopenjsko sodišče je obtoženca oprostilo obtožbe, da naj bi poskušala prisiliti oškodovanko k spolnemu občevanju. V dvomu je ostalo glede njunega namena, vendar pa njunega ravnanja, to je vse uporabe sile proti oškodovanki, vključno z odpenjanjem hlač in da je šel eden od obdolžencev z roko oškodovanki za hlače, ni ocenjevalo v sklopu z drugimi dokazi zlasti z izpovedbo oškodovanke, ki ves čas trdi, da je prepričana, da jo hočeta posiliti, že na začetku dogajanja pa sta jo vprašala, "komu bo dala". Zato je dejansko stanje zmotno ugotovljeno in je prišlo do razveljavitve sodbe.
Čeprav je dokazni postopek pokazal, da je v ravnanju obdolženega zaznati z zakonom določene znake kaznivega dejanja grdega ravnanja, v danem primeru obd. ravnanje ni šteti za kaznivo dejanje saj mu oškodovančevo početje zmanjšuje težo, posledice pa so neznatne, torej gre za dejanje majhnega pomena.
KZ člen 89. ZKP člen 373, 483, 483/1, 373, 483, 483/1.
dejansko stanje - kršitev kazenskega zakona
Če sodišče 1. stopnje z zaslišanjem prič zanesljivo ugotovi datum storitve kaznivega dejanja, od katerega je odvisna možnost izreka kazni mladoletniškega zapora, je dejansko stanje tudi glede tega pogoja zanesljivo ugotovljeno. Zato izrečena kazen mladoletniškega zapora ne more pomeniti kršitve kazenskega zakona.
denarna renta - povrnitev gmotne škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - aktivna legitimacija
Do denarne rente zaradi nezmožnosti za delo ali trajno povečanih poatreb je upravičen le neposredni oškodovanec. Ni pa mogoče priznati rente tretjemu, ki ga neguje.
Zakon o pokojninskem zavarovanju člen 62, 64, 234, 234/1, 234/1-2. Zakon o invalidskem zavarovanju člen 62. ZUP člen 249, 249/1. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 205, 205/1, 218.
V času, ko se je tožnica upokojila (leta 1962), so bili po določbi 62. člena takrat veljavnega Zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51/57), v zvezi z 62. členom Zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 49/58) zavarovanci pri izračunavanju pokojninske osnove za odmero pokojnine razvrščani v zavarovalne razrede glede na povprečni mesečni znesek plač, ki so ga dobili v obdobju dela. Pokojninska osnova je predstavljala znesek, ustrezen odstotkom povprečnega mesečnega zneska plač, predpisanega za določen zavarovalni razred, v katerega so bili zavarovanci razvrščeni po v naprej določeni tabeli. Ker je bil najvišji zavarovalni razred, do katerega je bilo mogoče zavarovance razvrstiti, odvisen od strokovne izobrazbe, ki je bila potrebna za delo na delovnem mestu, in ne od dejanske izobrazbe, ki jo je zavarovanec sicer imel, je za ugotovitev višine pokojninske osnove pomembno, na katero delovno mesto je bil zavarovanec formalno razporejen.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDSS člen 4, 4. ZTPDR člen 49, 50, 51, 52, 72, 49, 50, 51, 52, 72.
pobotni ugovor - zapadlost terjatve
Če tožena stranka ni ugotovila terjatve po 72. členu ZTPDR (odškodninske odgovornosti delavca), taka terjatev še ni zapadla ter se ne more uveljavljati v pobotnem ugovoru.
Kolektivna pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 2, 2/2, 2/4, 39. ZDSS člen 22. ZDR člen 36b, 36c, 36c-4, 36d, 36e, 36e/2. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 368.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji - posebne kategorije delavcev - delavka - nepreskrbljen otrok
Kriterij "nepreskrbljeni otrok" je treba razlagati v smislu 123. člena ZZZDR, ki določa, da so starši po polnoletnosti dolžni preživljati svoje otroke, v kolikor se redno šolajo. Ker je tožena stranka v postopku reševanja presežnih delavcev navedeni kriterij preširoko razlagala s tem, da je za nepreskrbljenega otroka štela tudi polnoletnega brezposelnega otroka, ki se ne šola, je bila tožeča stranka nezakonito opredeljena kot presežna delavka.