ZOR člen 206, 206/1, 206, 206/1. ZOZP člen 20, 20/2, 39, 20, 20/2, 39.
odgovornost več oseb za isto škodo
Povzročitelji prometne nezgode in zavarovalnica nasproti nekrivemu oškodovancu odgovarjajo solidarno, zato se deleži njihove sokrivde v tem razmerju ne ugotavljajo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Iz razlogov izpodbijane sodbe sledi, da je bila pogodba o poslovnem sodelovanju, sklenjena med pravdima strankama dne 7.1.1997, sporazumno razvezana konec maja 1997, da pa prav ta pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Povzeti razlogi, ki naj bi opredeljevali pravno in dejansko podlago vtoževanega zneska, si med seboj nasprotujejo. Izpodbijane sodbe zato ni moč preizkusiti.
Sodišče prve stopnje mora neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ni obrazložen v skladu s 53. čl. ZIZ, poslati višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožbo je utemeljena, če je v primeru neutemeljenega ugovora (neobrazložen) sklep o izvršbi razveljavilo v delu, kjer je dovoljena izvršba, v preostalem delu pa se odloča v pravdnem postopku, in pritožbeno sodišče tak sklep spremeni tako, da se ugovor zavrne in potrdi sklep o izvršbi.
Primerno socialno stanovanje v smislu določbe 5. odst. 53. čl. SZ je stanovanje, ki je primerno finančnim zmožnostim tistega, ki za dosedanje stanovanje ni bil sposoben plačevati najemnine in stroškov. Zato takega stanovanja ni mogoče enačiti s primernim stanovanjem v smislu določbe 5. čl. SZ.
pritožbena novota - pritožbeni postopek - pomoč prava nevešči stranki
V kolikor je torej tožena stranka menila, da ni vešča prava, je imela od prejema vabila na narok za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo dovolj časa, da bi si lahko preskrbela ustrezno strokovno zastopanje. Zgolj dejstvo, da zakoniti zastopnik tožene stranke prava ne pozna, zato ne more biti utemeljen razlog za upoštevanje pritožbenih novot v pritožbenem postopku. Sicer pa tožena stranka niti v času, ko jo je zastopal odvetnik, ni navedla nikakršnih dejstev, iz katerih bi bilo sklepati o neutemeljenosti tožbenega zahtevka.
Vprašanje, kdaj pride tožena zavarovalnica v zamudo s svojo izpolnitvijo, je potrebno presojati po določbi 919. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
Dolžnik ne more uspešno uveljavljati nedopustnosti izvršbe zaradi prenehanja terjatve, če se pri tem sklicuje na dejstva oz. listine, ki izvirajo iz časa, ko bi jih dolžnik lahko uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
premoženjska razmerja med zakonci - delež na skupnem premoženju
Če je eden od zakoncev dogradil hišo po razvezi zakonske zveze v soglasju z drugim, takšna vlaganja vplivajo na njegov solastninski delež na nepremičnini.
pobotni ugovor - pobot v pravdi - določnost zahtevka
Tožena stranka je na naroku za glavno obravnavo trdila, da ima do tožeče stranke še vedno odprte terjatve po računih, ki jih je predložila na sami glavni obravnavi. Kljub taki trditvi pa teh navedb ni mogoče opredeliti kot podajanje pobotnega ugovora v pravdi. Toženec namreč ni niti pojasnil, kolikšna njegova terjatev je, niti ni postavil ustreznega zahtevka za pobot.
Bolezen pooblaščenca stranke ni upravičeni vzrok za zamudo roka, za katerega se predlaga vrnitev v prejšnje stanje. To velja še zlasti, če je bolezen nastopila šele 12 dan 15-dnevnega pritožbenega roka.
Trditev tožeče stranke, da jo tožena stranka moti v njenem izvrševanju lastninske pravice, tako da njenem zemljišču obrača vozila, ni bila potrjena z dokazi. Tožeča stranka je dokazala le to, da na njenem zemljišču obračata vozila toženčev sin in njegova snaha, vendar pa ne po toženčevem nalogu in tudi ne po njegovi naknadni odobritvi takih ravnanj, zato negatorna tožba zoper toženo stranko ni utemeljena. Pasivna legitimacija se presoja po materialnem in ne po procesnem pravu. Za procesno pravo je vprašanje stvarne legitimacije pomembno le toliko, da zahtevku tožnika ni mogoče ugoditi, če aktivna in pasivna legitimacija nista podani.
Res je tožeča stranka predložila račune, ki so bili podlaga za sporne obračune obresti. Toda nobenega izmed predloženih računov ni izdala tožeča stranka. Kot izdajatelj je na računih naveden S. d.o.o. ali pa So. Na teh računih je na koncu zapisano ob številki žiro računa ime A. d.o.o. oz. na računu št. 1800036 (priloga A 104) ime "Ž. Metalurški inženiring". Čim je tožena stranka ugovarjala, da ni bila v pogodbenem razmerju s tožečo stranko, je bilo na tožeči stranki dokazno breme o nasprotnem.
Tožeča stranka pri besedilu objavljenih oglasov, besedila naročenega oglasa ni le priredila, temveč ga je tako spremenila, da ni moč sklepati, da opravljena storitev sploh še ustreza naročeni. Tako se izkaže, da je zmotna presoja, da je ostala bistvena vsebina petih objavljenih oglasov nespremenjena in s tem povezana ugotovitev o izpolnitvi obveznosti, tj. opravi naročene storitve.
Če je terjatev, ki je predmet hipotekarnega sporazuma kot izvršilnega naslova, v celoti plačana, izvršba ni dopustna, ne glede na morebitne z dodatnimi pogodbami kasneje prevzete dolžnikove obveznosti nasproti upniku.
sklep o domiku - plačilo kupnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
V sklepu o domiku nepremičnine kupcu določbe o plačilu kupnine niso potrebne. Sam zakon določa, da mora kupec položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o prodaji. Če kupec v tem roku ne bo položil kupnine, bo sodišče prodajo s sklepom razveljavilo.
stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - solastnina
Za odločitev o stvarni pristojnosti je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožnik navedel v tožbi. Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav je bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste (tako imenovana ustalitev pristojnosti ali perpetuatio fori). V civilni pravdi ne zadošča, da bi stranka predložila neko dejansko stanje s prošnjo, da ga naj sodišče preišče, in če ugotovi, da ji kaj pripada, da naj ji to prizna. Zakon takšne tožbe ne prizna. Stranka mora vedno postaviti določen zahtevek. Solastnik stanovanjske hiše ima pravico zahtevati ugotovitev večjega solastniškega deleža, če je s pisnim soglasjem drugega solastnika investiral v nadzidavo oziroma dvig celotne hiše.
obnova postopka - nov dokaz - pravočasnost predloga - dovoljenost
Čeprav je 30 dnevni rok iz 6. točke 1. odstavka 423. člena ZPP/77 zamujen, je predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, če je vložen v roku 30 dni po vročitvi odločbe višjega sodišča.
Predlog za obnovo postopka ni dovoljen, če je kot nov dokaz predloženo zasebno izvedensko mnenje, ki bi lahko bilo pridobljeno in predloženo že v prejšnjem postopku na prvi stopnji.
oprostitev plačila sodne takse - pravni interes za pritožbo
Oproščena stranka, ki je izgubila pravdo, je obsojena, da mora povrniti stroške nasprotni stranki, če ta tako zahteva. Oproščena stranka je namreč oproščena le tistih stroškov, ki jih mora trpeti sama vnaprej, ne pa tistih, ki jih mora glede na izid pravde plačati svojemu nasprotniku. Kot je pravni interes skupna predpostavka za dopustnost vsake tožbe, tako je pravni interes tudi skupna predpostavka vsakega pravnega sredstva in seveda tudi pritožbe. Če pritožnik pravnega interesa za vložitev pritožbe nima, ker se odločitev sodišča sploh ne nanaša nanj, se pritožba kot nedovoljena zavrže.
ZPP (1977) člen 297, 297/5, 297, 297/5. SZ člen 33, 33/1, 33, 33/1.
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - pasivna legitimacija - stanovanje
Zavrnitev ugovora pasivne legitimacije za plačilo stroškov upravljanja stanovanjske hiše, ki je utemeljeno z dejstvom, da se je toženec spustil v obravnavanje glavne stvari, je napačna. Okoliščine, ali se je toženec spustil v obravnavanje glavne stvari, je pomembna za razne (posebej določene) procesne ugovore. Vprašanje aktivne ali pasivne legitimacije pa je vprašanje materialnega prava.