Če se kateri izmed dedičev ne strinja z odmerjeno takso ali s podatkom o vrednosti (čiste) zapuščine, lahko sodišče odsedi, da ocenijo vrednost zapuščine izvedenci, vendar v takem primeru bremenijo stroški opravljene cenitve dediče.
Da bi odpoved pooblastila v zunanjem razmerju do sodišča učinkovala, mora biti sodišče z odpovedjo seznanjeno (prim. drugi odst. 99. čl. ZPP). V razmerju do sodišča je bila torej tožeča stranka ves čas prvostopnega postopka zastopana po odvetniku kot strokovno usposobljenem in prava veščem pooblaščencu. Neutemeljeno je zato sklicevanje pritožnika na 10. čl. ZPP (tožeča stranka ima očitno v mislih 11. čl. ZPP), po katerem mora sodišče stranko, ki iz nevednosti ne uporablja pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. O nevednosti stranke pa sodišče lahko sklepa le v primeru, če stranka nima pooblaščenca (odvetnika), iz njenih ravnanj v postopku pa je sklepati, da svojih procesnih upravičenj po ZPP ne pozna in jih zato ne bo uveljavljala. Kaj takega pa glede na to, da je tožeča stranka imela pooblaščenca odvetnika in kljub dejstvu, da se je želela razpisanega naroka (sicer sama tudi v redu povabljena na narok) udeležiti tožeča stranka sama, pa je na narok zamudila, ni mogoče zaključiti. Iz povedanega izhaja, da prvostopno sodišče ni zagrešilo uveljavljane bistvene postopkovne kršitve iz prvega odst. 354. čl. ZPP, ker naj bi ne ravnalo skladno z 11. čl. ZPP in tožeče stranke poučilo, da ima možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje, saj za tako ravnanje sodišča ni bilo utemeljenih razlogov.
Sodišče je v zapuščinskem postopku, opravljenem na podlagi 74. člena ZDen, glede obsega premoženja, ki je bilo vrnjeno upravičencu in ki je s tem predmet dedovanja po njem, vezano na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji.
Iz spisovnega gradiva izhaja, da s prošnjo za preložitev razpisane glavne obravnave, ki jo je v pritožbenem postopku priložila tožeča stranka (v prilogi A2), sodišče ni bilo seznanjeno. Navedene vloge namreč do konca postopka na prvi stopnji v spisu ni. ZPP v prvem odstavku 116. člena določa, da sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to upravičeni razlogi. 294. člen ZPP pa določa, da se predsednik senata prepriča, ali so bile stranke v redu povabljene in ali so morda opravičile izostanek. Za preložitev naroka morata biti torej izpolnjena oba pogoja: opravičilo samo, s katerim mora sodišče razpolagati pred narokom in opravičljiv razlog za izostanek. Da bi sodišče navedeno prošnjo prejelo še pred narokom, pa ne izhaja niti iz priložene listine (v prilogi A2), niti iz nje ni razvidno, da je bila sodišču sploh poslana. Šele po prejemu prošnje za preložitev, bi sodišče lahko tudi presojalo, ali je podan opravičljiv razlog za preložitev naroka.
Obstoj izvršilnega naslova je formalna predpostavka za dopustnost zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, saj sme sodišče dovoliti zavarovanje denarne terjatve le na podlagi izvršilnega naslova, poleg tega pa mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali obstoja izvršilni naslov. Hkrati izvršilni naslov pomeni domnevo, da obstoja terjatev, ki je v njem ugotovljena, in da so za zavarovanje legitimirane stranke, ki so v njem navedene. Da je sklep o zavarovanju pravilen, pa mora biti tudi terjatev, katere zavarovanje se predlaga, v sklepu enako kot v izvršilnem naslovu, poleg tega pa mora poteči izpolnitveni rok.
Obtoženčevo ravnanje, ko je s tem da je udarjal s kijem po vozilu oškodovanca in ga s svojim vozilom zaparkiral tako, da ta ni mogel nikamor, z namenom da s tem omogoči soobtoženemu, da ga ta s streli s pištolo umori, je šteti za pomoč pri storitvi kaznivega dejanja umora, čeprav ta prav za takrat ni bila vnaprej dogovorjena, je pa med obtožencema obstajalo soglasje, da bo do takšnega obračuna s sedaj pokojnim nekoč, ko bodo za to izpolnjeni pogoji, prišlo.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
obrazložitev dejanja
Sodišče prve stopnje ni obsežno obrazložilo, ali so v zvezi s prometno nesrečo v izreku sodbe navedene tri kršitve, v vzročni zvezi z nastalo nezgodo. Glede na spremembo hoje pešca, ki je hodil v isti smeri po sredini voznega pasu in ne bi spreminjal smer svoje hoje, pa se pokaže, da obrazložitev sodbe prihaja sama s seboj v nasprotje in je tudi v nasprotju z opisom dejanja in gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
Sodišče prve stopnje je upravičeno uporabilo določila čl. 14 KZ - dejanje majhnega pomena, čeprav državni tožilec meni v pritožbi, da v zvezi s kaznivim dejanjem omogočanja uživanja mamil po čl. 197/I KZ uporaba navedenega inštituta ne pride v poštev. Šlo je namreč za dejanje, v katerem je obtoženec izročil 28-letnemu prijatelju cigareto, ki je vsebovala tobak in marihuano. Od dejanja pa je poteklo že 4 leta. Zato obtoženčevo dejanje ni imelo škodljivih posledic.
Sodišče prve stopnje je zato, ker ni zaslišalo ene od prič, ki naj bi bila pri kaznivem dejanju prikrivanja "podaljšana roka" obdolženca, nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
Čeprav je bila toženčeva izjava, da je tožnik nameraval posel opraviti s podkupovanjem, podana pri zaslišanju na sodišču, to je v manjšem krogu oseb, je tožnik upravičen do odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve. Ta okoliščina, "teža" izrečenih besed, ugotovljeno trajanje in intenzivnost tožnikovih duševnih bolečin ter sodna praksa v drugih podobnih primerih opravičujejo odškodnino v višini 400.000,00 SIT.
Ček je ponarejen s samim lažnim podpisom in je s tem že storjeno kaznivo dejanje.
Če ostale rubrike na čeku izpolni druga oseba, to ne vpliva na kazensko odgovornost tistega, ki je ček lažno podpisal. Vsebina teh rubrik pa tudi ni lažna.
Protipraven posel ne more biti podlaga za davčno obveznost, zato je pritožbeno sodišče oprostilo obdolženca zaradi kaznivega dejanja davčne zatajitve, ker je bil zaradi istih dogodkov že obsojen zaradi kaznivega dejanja goljufije.
ZDSS člen 22. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 21. SKPG člen 12. ZDR člen 36.
V postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev delodajalec ni dolžan ocenjevati delavcev, ki kot invalidi spadajo med zaščitene kategorije delavcev oziroma se invalidsko upokojijo, ampak le preostale delavce na istem delovnem mestu, na katerem se zmanjšuje število izvajalcev.
ZOR člen 13, 13. ZDR člen 17, 100, 100/1, 100/1-2. ZGD člen 250. ZTPDR člen 13, 13.
odpoklic in odpravnina direktorja - prenehanje delovnega razmerja
Odpoklic s funkcije direktorja po 250. členu ZGD še ne predstavlja avtomatično tudi zakonitega razloga za prenehanje delovnega razmerja, če je imel direktor sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Odpoklicanemu direktorju preneha delovno razmerje lahko le v skladu s 100. členom ZDR oz. iz drugih, v zakonu določenih razlogov.
ZDR člen 36f, 36f/3, 57. SKPG-93 člen 44, 44/1. ZPP člen 354, 354/2. Konvencija mednarodne organizacije dela (MOD) št. 132 o plačanem letnem dopustu člen 5, 5-2.
plače in drugi prejemki - prenehanje delovnega razmerja - presežni delavci - odpravnina - regres za letni dopust
Odpravnina po 3. odst. 36.f člena ZDR zapade v plačilo ob prenehanju delovnega razmerja (44. člen SKPG-93), zato je tožena stranka dolžna od tega dne dalje delavcu izplačati zakonite zamudne obresti.
Delavcu, kateremu preneha delovno razmerje kot trajnemu višku, pripada regres za letni dopust, ki se po SKPG-93 izplača najkasneje do konca meseca julija. Delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta, s tem pa tudi do regresa za letni dopust, ko mu preteče čas nepretrganega dela, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev po 57. čl. ZDR, zato ni bistveno, da mu je delovno razmerje prenehalo v mesecu maju in ni trajalo do konca koledarskega leta, če je bil pred tem nepretrgoma zaposlen 6 mesecev.
ZDSS člen 19, 19/1. ZTPDR člen 49, 49/4. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (1993) člen 44, 44/1. ZPP (1977) člen 154, 166, 277, 277/1, 380, 380-3.
Ravnanje tožene stranke, ki tožnicam ni izplačevala plač in tudi ne regresa za redni letni dopust, pomeni samovoljno ravnanje, saj predstavlja grobo kršitev predpisov o pravicah delavcev. Ob izpolnjeni predpostavki, da obstaja nevarnost, da bo tožnicam otežena izterjava njihovih terjatev, so podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe, s katero bi sodišče prepovedalo delodajalcu odtujitev oz. obremenitev njegove nepremičnine.
V primeru postopka redne likvidacije po določbah Zakona o gospodarskih družbah ni pravnih posledic v smislu določb Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in tako ne pride do prekinitve postopka po določbi 205. čl. ZPP.
Da bi lahko sodišče obravnavalo zahtevek tožnikov in ugotovilo, da so toženci res preprečevali in motili tožnika pri izvrševanju stvarne služnosti vožnje, bi moralo najprej ugotoviti, v kakšnem obsegu je bila ta služnost ustanovljena in se izvrševala. Če se je sodišče odločilo za izvedbo dokaza z ogledom, potem bi moralo ugotoviti tista dejstva, ki so pomembna za to odločitev. Ta dejstva pa morajo biti razvidna tudi iz zapisnika, ki mora biti sestavljen tako, da bodo iz njega razvidne ugotovitve sodišča prve stopnje.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 49, 49.
povrnitev stroškov
Dogovor o pavšalnem povračilu stroškov v zvezi z delom ni prepovedan, vendar je delavec do stroškov upravičen le, če mu v zvezi z delom dejansko nastajajo.