ZPP člen 155, 155/1, 156, 156/1, 155, 155/1, 156, 156/1.
separatni stroški
Pripravljalne vloge se vlagajo zato, da se v njih navedejo dejstva ali dokazi, ki jih imajo stranke namen zatrjevati oziroma predlagati na glavni obravnavi. Z vlaganjem pripravljalnih vlog na glavni obravnavi se ta namen očitno ne more doseči. Take vloge so zato, vsaj praviloma, nepotrebne. Sankcijo za tako ravnanje strank določa ZPP v določbi 1. odst. 155. člena.
ZKP člen 422, 422/3, 423, 423/4, 422, 422/3, 423, 423/4.
predlog za odlog izvršbe - zahteva za varstvo zakonitosti
Odložitev izvršitve pravnomočne sodbe zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti je fakultativna in prepuščena sodišču 1. stopnje ne glede na predlog obsojenega. Poseben sklep se izda samo v primeru pozitivne odločitve. Zato izdaja sklepa, s katerim se predlog zavrne, sploh ni potrebna. Enako pooblastilo ima tudi Vrhovno sodišče, ko prejme zahtevo s spisi v odločanje.
Če sodišče izvršbo ustavi zunaj naroka, lahko zahteva izvršitelj povrnitev že nastalih stroškov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. Istočasno odločanje o ustavitvi izvršbe in o vrnitvi celotnega predujma bi zaradi opustitve uporabe določbe 7. odst. 163. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa, zato predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP.
Če se kateri izmed dedičev ne strinja z odmerjeno takso ali s podatkom o vrednosti (čiste) zapuščine, lahko sodišče odsedi, da ocenijo vrednost zapuščine izvedenci, vendar v takem primeru bremenijo stroški opravljene cenitve dediče.
Prepoved bodočih posegov po tožbi zaradi prepovedi vznemirjanja lastnika je lahko neutemeljena tudi zoper napeljevalca nedovoljenih posegov oziroma zoper tistega, v čigar korist so bili opravljeni.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
stroški izvršilnega postopka - CENA - vrednost
Za odmero cene izvršiteljske storitve po vrednosti predmeta se uporabi vrednost terjatve, to je celotnega zneska (glavnica, obresti, stroški), za izterjavo katerega je (še) potrebno opraviti posamezno izvršilno dejanje.
Sodišče prve stopnje je zato, ker ni zaslišalo ene od prič, ki naj bi bila pri kaznivem dejanju prikrivanja "podaljšana roka" obdolženca, nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
Obtoženčevo ravnanje, ko je s tem da je udarjal s kijem po vozilu oškodovanca in ga s svojim vozilom zaparkiral tako, da ta ni mogel nikamor, z namenom da s tem omogoči soobtoženemu, da ga ta s streli s pištolo umori, je šteti za pomoč pri storitvi kaznivega dejanja umora, čeprav ta prav za takrat ni bila vnaprej dogovorjena, je pa med obtožencema obstajalo soglasje, da bo do takšnega obračuna s sedaj pokojnim nekoč, ko bodo za to izpolnjeni pogoji, prišlo.
Ček je ponarejen s samim lažnim podpisom in je s tem že storjeno kaznivo dejanje.
Če ostale rubrike na čeku izpolni druga oseba, to ne vpliva na kazensko odgovornost tistega, ki je ček lažno podpisal. Vsebina teh rubrik pa tudi ni lažna.
Čeprav je bila toženčeva izjava, da je tožnik nameraval posel opraviti s podkupovanjem, podana pri zaslišanju na sodišču, to je v manjšem krogu oseb, je tožnik upravičen do odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve. Ta okoliščina, "teža" izrečenih besed, ugotovljeno trajanje in intenzivnost tožnikovih duševnih bolečin ter sodna praksa v drugih podobnih primerih opravičujejo odškodnino v višini 400.000,00 SIT.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
obrazložitev dejanja
Sodišče prve stopnje ni obsežno obrazložilo, ali so v zvezi s prometno nesrečo v izreku sodbe navedene tri kršitve, v vzročni zvezi z nastalo nezgodo. Glede na spremembo hoje pešca, ki je hodil v isti smeri po sredini voznega pasu in ne bi spreminjal smer svoje hoje, pa se pokaže, da obrazložitev sodbe prihaja sama s seboj v nasprotje in je tudi v nasprotju z opisom dejanja in gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
Sodišče prve stopnje je upravičeno uporabilo določila čl. 14 KZ - dejanje majhnega pomena, čeprav državni tožilec meni v pritožbi, da v zvezi s kaznivim dejanjem omogočanja uživanja mamil po čl. 197/I KZ uporaba navedenega inštituta ne pride v poštev. Šlo je namreč za dejanje, v katerem je obtoženec izročil 28-letnemu prijatelju cigareto, ki je vsebovala tobak in marihuano. Od dejanja pa je poteklo že 4 leta. Zato obtoženčevo dejanje ni imelo škodljivih posledic.
ZDSS člen 22. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 21. SKPG člen 12. ZDR člen 36.
V postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev delodajalec ni dolžan ocenjevati delavcev, ki kot invalidi spadajo med zaščitene kategorije delavcev oziroma se invalidsko upokojijo, ampak le preostale delavce na istem delovnem mestu, na katerem se zmanjšuje število izvajalcev.
Protipraven posel ne more biti podlaga za davčno obveznost, zato je pritožbeno sodišče oprostilo obdolženca zaradi kaznivega dejanja davčne zatajitve, ker je bil zaradi istih dogodkov že obsojen zaradi kaznivega dejanja goljufije.
ZOR člen 13, 13. ZDR člen 17, 100, 100/1, 100/1-2. ZGD člen 250. ZTPDR člen 13, 13.
odpoklic in odpravnina direktorja - prenehanje delovnega razmerja
Odpoklic s funkcije direktorja po 250. členu ZGD še ne predstavlja avtomatično tudi zakonitega razloga za prenehanje delovnega razmerja, če je imel direktor sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Odpoklicanemu direktorju preneha delovno razmerje lahko le v skladu s 100. členom ZDR oz. iz drugih, v zakonu določenih razlogov.
ZDSS člen 19, 19/1. ZTPDR člen 49, 49/4. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (1993) člen 44, 44/1. ZPP (1977) člen 154, 166, 277, 277/1, 380, 380-3.
Ravnanje tožene stranke, ki tožnicam ni izplačevala plač in tudi ne regresa za redni letni dopust, pomeni samovoljno ravnanje, saj predstavlja grobo kršitev predpisov o pravicah delavcev. Ob izpolnjeni predpostavki, da obstaja nevarnost, da bo tožnicam otežena izterjava njihovih terjatev, so podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe, s katero bi sodišče prepovedalo delodajalcu odtujitev oz. obremenitev njegove nepremičnine.
ZDR člen 36f, 36f/3, 57. SKPG-93 člen 44, 44/1. ZPP člen 354, 354/2. Konvencija mednarodne organizacije dela (MOD) št. 132 o plačanem letnem dopustu člen 5, 5-2.
plače in drugi prejemki - prenehanje delovnega razmerja - presežni delavci - odpravnina - regres za letni dopust
Odpravnina po 3. odst. 36.f člena ZDR zapade v plačilo ob prenehanju delovnega razmerja (44. člen SKPG-93), zato je tožena stranka dolžna od tega dne dalje delavcu izplačati zakonite zamudne obresti.
Delavcu, kateremu preneha delovno razmerje kot trajnemu višku, pripada regres za letni dopust, ki se po SKPG-93 izplača najkasneje do konca meseca julija. Delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta, s tem pa tudi do regresa za letni dopust, ko mu preteče čas nepretrganega dela, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev po 57. čl. ZDR, zato ni bistveno, da mu je delovno razmerje prenehalo v mesecu maju in ni trajalo do konca koledarskega leta, če je bil pred tem nepretrgoma zaposlen 6 mesecev.
Tožnica ni upravičena do izplačila plače po višji obračunski osnovi, če je na delovnem mestu administrativne sodelavke prevzela le del manj zahtevnih nalog zahtevnejšega delovnega mesta strokovni sodelavec, ki je ostalo po upokojitvi delavca nezasedeno.
Da bi lahko sodišče obravnavalo zahtevek tožnikov in ugotovilo, da so toženci res preprečevali in motili tožnika pri izvrševanju stvarne služnosti vožnje, bi moralo najprej ugotoviti, v kakšnem obsegu je bila ta služnost ustanovljena in se izvrševala. Če se je sodišče odločilo za izvedbo dokaza z ogledom, potem bi moralo ugotoviti tista dejstva, ki so pomembna za to odločitev. Ta dejstva pa morajo biti razvidna tudi iz zapisnika, ki mora biti sestavljen tako, da bodo iz njega razvidne ugotovitve sodišča prve stopnje.
ZZZDR člen 129, 129. ZPP člen 319/2, 339/2-12, 319/2, 339/2-12.
razsojena stvar - preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine
Mladoletnemu tožniku je bila že delno prisojena preživnina 8.000,00 SIT mesečno in drugi tožnici verzijski zahtevek v višini 70.000,00 SIT. V navedeni višini namreč toženec s svojo pritožbo prve sodbe sodišča prve stopnje sploh ni izpodbijal. S sodbo je sodišče prve stopnje (očitno sledeč spremenjenemu tožbenemu zahtevku) ponovno odločilo tudi o tistem delu zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno (2. odst. 319. čl. ZPP). Toženec torej utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 12. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Na podlagi določila 2. odst. 354. čl. ZPP je zato pritožbeno sodišče v tem delu sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo. Ocena življenskih potreb 9 letnega otroka in preživniskih možnosti staršev.