SZ člen 117, 125, 129, 129/2, 129/3. ZSR člen 35, 40, 40/2, 63, 97, 97/1. ZSR (1974). ZSG.
privatizacija stanovanj - hišniško stanovanje - imetništvo stanovanjske pravice - pravica začasne uporabe stanovanja - zavrnitev zahteve za odkup - odkup drugega primernega stanovanja
Stanovanjska pravica, vezana na opravljanje hišniških del, ki je bila pridobljena po Zakonu o stanovanjskih razmerjih iz leta 1974, se je z uveljavitvijo Zakona o stanovanjskih razmerjih iz leta 1982 preoblikovala v pravico do začasne uporabe stanovanja. Tožnik ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona zato na stanovanju ni imel stanovanjske pravice, temveč le pravico do začasne uporabe stanovanja in tako ni upravičen do odkupa drugega primernega stanovanja po drugem in tretjem odstavku 129. člena Stanovanjskega zakona.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z (drugim) izvedencem
Nestrinjanje obrambe z dokaznimi zaključki sodišča prve stopnje in sodišča druge stopnje o stanju storilčeve duševnosti v času storitve kaznivega dejanja, sprejetih na podlagi izvedenskega mnenja, pomeni uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti. Dokazovanje z drugim izvedencem se namreč ponovi le, če so podani razlogi iz 257. in 258.čl. ZKP.
Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6.aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo člen 4.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor - poskus umora - pravna opredelitev kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni mogoče reči, da iz pravnomočne sodbe ni razvidno, za katero kaznivo dejanje je bil V.R. obsojen, če je sodišče njegovo ravnanje v letu 1947 pravno opredelilo kot kaznivo dejanje zoper življenje in telo - poskus naklepnega umora, pri katerem je smrtna posledica izostala, čeprav brez navedbe člena oziroma paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, ki je bil uporabljen, in je s tem ravnalo v skladu s 4.členom Zakona o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6.aprilom in med sovražnikovo okupacijo.
Pravna prednica tožene stranke bi lahko med trajanjem najema najemnino za nepremičnino (zaradi vlaganj vanjo) zviševala, vendar bi istočasno morala vrniti (ali kako drugače obračunati) vlaganja najemnikov. Ker ni tako ravnala, je prišlo do poračuna šele po njeni izročitvi.
Sodišči sta pri ugotovitvi vrednosti nepremičnine materialnopravno pravilno upoštevali stanje nepremičnine v času najema in ne stanja, kakršno je bilo v letu 1992, ko je bila stanovanjska enota v celoti adaptirana, pri samem obračunu pa (s pomočjo izvedenca ugotovljeno) profitno (ekonomsko) in ne neprofitne najemnine.
dovolitev priglašenih del ali lokacijsko dovoljenje
Le za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spremenijo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov, ni treba pridobiti lokacijskega dovoljenja.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 8. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 141, 141/5.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - opustitev ovadbe - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - izključitev kaznivosti
Če storilec ni vedel, da nudi pomoč storilcem kaznivih dejanj iz Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD), ni šlo za kaznivo dejanje po 14.tč. 3.čl. ZKLD, saj je bilo navedeno kaznivo dejanje mogoče storiti le z naklepom.
Kaznivo dejanje po 8.čl. ZKLD je bilo storjeno le v primeru, če storilec ni prijavil organom ljudskih oblasti osebe, ki je bila članica teroristične združbe, ustanovljene za izvrševanje kaznivih dejanj po 2.čl. ZKLD. Da gre za tako osebo, pa je moralo biti razvidno iz okoliščin, navedenih v opisu kaznivega dejanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zasebni tožilec
Ker je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zasebni tožilec, je ta nedovoljena, saj ne gre za eno izmed oseb, taksativno naštetih v 1.odst. 421.čl. ZKP kot upravičencev do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS05468
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.ZOR člen 210. ZTLR člen 24.
originarna pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - delo in vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena pridobitev - dokazovanje - dokazno breme - razlogi za revizijo
Tožnik ne le, da ni predložil listinskih dokazov, ampak tudi s pričami ni uspel dokazati svoje solastninske pravice na sporni nepremičnini v večjem deležu kot ga že ima (1/32).
ZPPSL člen 36, 36/1, 36/4.SZ člen 112, 117, 130, 130/1.ZSOS člen 10, 10/1, 12, 12/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek prisilne poravnave - izvršba zoper dolžnika, ki je v postopku prisilne poravnave - terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave - lastninjenje in privatizacija stanovanj - obveznosti prejšnjih lastnikov privatiziranih stanovanj - odvajanje dela kupnine v Stanovanjski sklad RS
36. člen ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne pa tudi za tiste, ki so nastale pozneje. Te mora namreč dolžnik poravnati tako, kot se glasijo tudi v primeru, da je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena. Nanje se določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo, zato tudi prvi odstavek 36. člena ZPPSL zanje ne velja.
ZUstS člen 60, 60/1. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 347.ZPP člen 16.
začasna odredba - razsojena stvar - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
Ker je bilo z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije odločeno o zahtevi za izdajo začasne odredbe, gre za razsojeno stvar, ne glede na različne pristojnosti ustavnega in upravnega sodišča.
ZDen člen 3, 3/1-8. Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij člen 7/a.
upravičenec do denacionalizacije - nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij
Oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno po 7.a členu Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Ur.l. FLRJ, št. 98/46 in 35/48) ni upravičenec do denacionalizacije in njegovi pravni nasledniki niso aktivno legitimirani za vložitev denacionalizacijske zahteve.
Nasprotna tožba ima procesnopravni status samostojne tožbe in zato zanjo veljajo enake zahteve kot za tožbo, če zakon izrecno ne določa drugače. Za revizijski postopek takih določb ni.
Če je služnost "objektivno koristna" in če zgolj uporaba modernejših prevoznih sredstev (za spravilo pridelkov, odvoz gnoja, dovoz kurjave) ne pomeni razširitve služnosti.
Za ugotavljanje pogojev za izdajo začasne odredbe ob tožbi, vloženi po 3. odstavku 1. člena ZUS, je pomembno, da sodišče preizkusi tožbo tudi glede tega, ali je izpodbijani sklep res posamični akt, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika, pa ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Proti dokončnim upravnim aktom je zagotovljeno sodno varstvo po določbi 2. odstavka 1. člena ZUS, kar pomeni v razmerju do 3. odstavka istega člena, drugo sodno varstvo.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - kupna pogodba - navidezna pogodba - razmerje med navideznim in resničnim kupcem - sklenitev pogodbe - soglasje volj
Gre za spor med zatrjevano resničnim in zatrjevano navideznim kupcem. Kupna pogodba sama po sebi naj ne bi bila navidezna, navidezen naj bi bil le kupec, saj tožnik ni zatrjeval, da naj bi prodajalec stanovanja vedel in soglašal s tem, da toženka nastopa le kot navidezni kupec. V takem primeru ne pride v poštev uporaba drugega odstavka 66. člena ZOR.
Za presojo razmerja med resničnim in navideznim kupcem uporabljajo splošne določbe ZOR o sklenitvi pogodbe (26. člen ZOR).
ZDRS člen 12, 13. ZUP (1986) člen 14. ZUS (1977) člen 42, 42/2.
pridobitev z naturalizacijo - pomoč neuki stranki
Če je tožnik z vlogo zaprosil za sprejem v državljanstvo RS na podlagi 12. člena ZDRS, ki ureja redno naturalizacijo, tožnik pa je pri zaslišanju predlagal, da se vloga rešuje v postopku izredne naturalizacije, bi tožena stranka, ki tožnika kot neuke stranke ni poučila, da gre za dva različna naslova pridobitve državljanstva, morala vseeno prvo tožnikovo vlogo reševati in njegovo izjavo ob zaslišanju šteti kvečjemu kot podrejeni zahtevek.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
Če je iz opisa dejanja razvidno, da je šlo le za izražanje kritičnih mnenj, ocen in stališč do dogajanj v družbi in primerjanje stanja v državi z razmerami v nekaterih zahodnih državah, ne pa za delovanje (propagando), ki bi pomenilo poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve, niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja širjenja sovražne propagande po 1.odst. 9.čl. ZKLD.
Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS 1946) člen 3, 3-1, 4, 4/1, 4/2.
nedovoljena špekulacija
Ker se je kvalificirana oblika kaznivega dejanja nedovoljene špekulacije kazala v tem, da je imelo dejanje hujše posledice za družbo, je moral biti ta zakonski znak konkretiziran tudi v izreku sodbe, sicer je šlo le za temeljno obliko kaznivega dejanja po 1.tč. 3.čl. Zakona o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže.
povrnitev negmotne škode - individualizacija odškodnine - višina denarne odškodnine - načela odškodninskega prava - reparacija - začetek teka zamudnih obresti - sodna praksa kot pravni vir
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni določitev denarnega zadoščenja za škodo, ki je ni mogoče reparirati, ker prizadete pravno varovane dobrine, kot so med drugim bolečine in strah, nimajo cene. Pravica do pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je tako pravica do pravičnega denarnega zadoščenja. Odškodnina za nepremoženjsko škodo pridobi značaj denarne terjatve šele takrat, ko jo sodišče ob upoštevanju meril iz 200. člena ZOR in razmer v času izdaje sodbe naloži v plačilo toženi stranki. Zato je tožena stranka v plačilni zamudi z izpolnitvijo svoje denarne obveznosti šele od izdaje sodbe dalje in zato šele od takrat dalje poleg s sodbo odmerjene glavnice dolguje tudi zakonske zamudne obresti po prvem odstavku 277. člena ZOR.