ZDSS člen 23. ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-1. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-1.ZPod člen 196e.ZOR člen 10, 12, 13, 163.
odpravnina - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcih - razrešitev predsednika poslovodnega odbora
V pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno določbo, da ima v primeru prenehanja delovnega razmerja predčasno razrešeni predsednik poslovodnega odbora pravico do odpravnine, mora delodajalec upoštevati. Organi delodajalca odločbe o plačilu odpravnine več ne morejo spremeniti, če je postala dokončna. To lahko stori le sodišče v delovnem sporu.
Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku prenehalo delovno razmerje na podlagi njegove izjave, ker takšne izjave ni podal. Ni pa tudi dokazano, da je bil razrešen na lastno pobudo oziroma zahtevo. Zato ne more uspešno trditi, da je tožnik zlorabil svoj položaj, da je prišel do plačila odpravnine.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - pravica do revizije
Revizija ni dovoljena. Po določilih 382. člena ZPP/77 je mogoče revizijo vložiti zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje v roku tridesetih dni. V reviziji mora revident označiti vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Če se spor nanaša na denarno terjatev, je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta dosega ali presega znesek 80.000,00 SIT. Vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je v tej zadevi odvisna od vrednosti uveljavljanih zamudnih obresti. Znesek obresti v reviziji ni bil izračunan in jasno določen, kot to zahtevajo določila ZPP/77 o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta (35. do 40. člen ZPP/77).
delovno razmerje pri delodajalcih - plače in drugi prejemki - revizija - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije
Revizija ni dovoljena. V obravnavani zadevi je vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe odvisna od zneska, ki ga revident uveljavlja na temelju zamudnih obresti. Znesek obresti v reviziji ni bil izračunan in jasno določen, kot to zahtevajo določila ZPP/77 o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta (35. do 40. člen ZPP/77). Revident torej ni izpolnil predpostavk za obravnavanje revizije po določilih 382. člena ZPP/77, zato je revizijsko sodišče na temelju 392. člena ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.
ZPP (1977) člen 136, 138, 140, 141, 142, 143, 144. ZDR (1990) člen 103.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - vročanje - osebna vročitev - odklonitev sprejema
Če delavec odkloni osebno vročitev, vročevalec to zabeleži, pusti vabilo ali drugo pisanje na delovnem mestu delavca in zapiše dan, uro in razlog odklonitve. S tem se šteje, da je vročitev opravljena. Ta določba, ki ima namen zagotoviti vročitev in s tem normalni potek postopka, je vsebinsko podobna zakonski določbi iz 144. člena ZPP/77. Pomeni pa ukrep proti osebam, ki z odklanjanjem sprejema pisanj želijo zavlačevati postopek. Postopek po omenjeni določbi je dopusten le, če delavec brez zakonitega razloga odklanja sprejem.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovnih obveznosti- malomarno opravljanje delovnih nalog
Disciplinski organ lahko, neodvisno od organov kazenskega pregona, ugotavlja, ali je kršilec delovnih obveznosti z dejanjem, ki pomeni kaznivo dejanje, kršil delovne obveznosti in mu je zanje mogoče izreči disciplinski ukrep.
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 393. ZDSS člen 23, 23/1, 23/3.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - tožbeni zahtevek - odločitev v mejah postavljenega zahtevka - vezanost sodišča na okvire postavljenega zahtevka
V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenega zahtevka (1. odstavek 2. člena ZPP/77). Gre za načelo dispozitivnosti, saj le stranke določajo okvire odločanja sodišča. To načelo ni porušeno s prej omenjeno določbo iz 23. člena ZDSS, ki prav tako z obveznostjo tožnika, da navede dokončno odločbo zoper katero uveljavlja sodno varstvo že v tožbi oziroma vsebino ugovora, če dokončne odločitve delodajalca ni bilo, določa meje sodnega odločanja. Sodišče je na te okvire vezano. Vezanost se kaže v tem, da sodišče ne sme stranki prisoditi več ali kaj drugega, kot je zahtevala.
delovno razmerje pri delodajalcih - plača in drugi prejemki - obresti - občasne terjatve - zastaranje - zastaralni rok
Po določbi 369. člena ZOR obresti kot stranske terjatve v načelu zastarajo takrat, ko zastara glavna terjatev. Vendar pa obrestni zahtevek izgubi značaj akcesornosti, če je glavna terjatev prenehala. Če je delodajalec pripoznal tožbeni zahtevek iz naslova neplačane plače, ki zastara v petih letih (splošni zastaralni rok), postane obrestni zahtevek samostojna terjatev. Zastaranje takšne terjatve pa je presojati po določbi 372. člena ZOR. V tem primeru obresti zastarajo v treh letih od dneva dospelosti vsakega dnevnega obračuna obresti.
ZDR (1990) člen 36b. SKPG člen 13. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
zmotna uporaba materialnega prava - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - kriteriji za določitev presežnih delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu - trajni presežek
Glede uporabe teh kriterijev je splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93) v 13. členu določila, da se pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo razvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom. Te določbe je bila tožena stranka, enako pa tudi sodišče, dolžna uporabiti v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev.
delovno razmerje pri delodajalcih - plače in drugi prejemki - revizija - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije
Revizija ni dovoljena. Če se spor nanaša na denarno terjatev, je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta presega znesek 80.000,00 SIT. V obravnavani zadevi vrednost glavnice ne presega navedenega zneska. Vrednost celotnega zneska, ki ga uveljavlja revident, je odvisna tudi od zneska, ki ga revident uveljavlja na temelju zamudnih obresti. Znesek obresti v reviziji ni bil izračunan in jasno določen, kot to zahtevajo določila ZPP/77 o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta (35. do 40. člen ZPP/77).
KZ RS člen 126, 126/2-13. Pravilnik Skupnosti Jugoslovanskih železnic o skupnih merilih za urejanje določenih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa. ZTVZP.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - nastanek škode s kršitvijo delovnih obveznosti - kvalifikatorni pogoj za obvezen izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja
Škoda, ki je nastala toženi stranki, je kvalifikatorni pogoj za obvezni izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ne pa element disciplinske kršitve. Zato za presojo, ali je revident storil disciplinsko kršitev, za katero se mu obvezno izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, ni pomembno ali je bila nezgoda in škoda posledica izključno revidentovega nevestnega in malomarnega ravnanja ali pa so k njenemu nastanku privedli tudi drugi vzroki. Zato celotne ugotovljene škode z vidika ugotavljanja disciplinske odgovornosti ni bilo treba razmejiti med različne povzročitelje.
Zadostuje, da je njen nastanek povzročil tudi revident. Razpenjanje vagonov je po pravilni ugotovitvi revidenta skupinsko delo, torej gre za istočasno delovanje več oseb. Revident se ne more sklicevati na to, da sta bila povzročitelja nesreče in škode izključno njegova sodelavca, ne pa tudi on. Vzročna zveza med ravnanjem revidenta ter škodo ni bila pretrgana s tem, da sta pri razpenjanju vagonov ob revidentu, ki ni preveril delovanja zavor, hkrati pomembno napako storila tudi njegova sodelavca, tako da so škodo povzročili vsi trije skupaj.
Ugotovitev, kakšna škoda je pri toženi stranki veljala kot "precejšnja škoda" v času storitve kršitve, je odločilna za odločitev o tožnikovem tožbenem zahtevku. Čas storitve nedopustnega dejanja je s tega vidika odločilen tudi po predpisih kazenskega prava (13. točka 2. odstavka 126. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94).
družinska pokojnina - postopek v socialnih sporih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti
Opustitev, ki vsebinsko zajema tudi navedbe zahteve za varstvo zakonitosti v zvezi s prvo očitano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka (prvi odstavek 354. člena ZPP/77 v zvezi z 230. členom ZPP/77), daje podlago za zaključek, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, ker je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
delovno razmerje pri delodajalcih - plače in drugi prejemki - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije
Revizija ni dovoljena. V reviziji mora revident označiti vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Če se spor nanaša na denarno terjatev, je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta presega znesek 80.000,00 SIT. V obravnavani zadevi vrednost glavnice ne presega navedenega zneska. Vrednost celotnega zneska, ki ga uveljavlja revident, je odvisna od zneska, ki ga revident uveljavlja na temelju zamudnih obresti. Znesek obresti v reviziji ni bil izračunan in jasno določen, kot to zahtevajo določila ZPP/77 o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta (35. do 40. člen ZPP/77).
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zastaranje začetka disciplinskega postopka
Tožnici je bilo očitano, da je posredovala zaupne podatke drugim delavcem v firmi in izven nje. Šteje se, da je direktor tožene stranke izvedel za posredovanje podatkov časopisu dan pred objavo njegovega odgovora. Ker je bil postopek z zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka začet dne 17.2.1995, članek pa je bil objavljen v dnevniku dne 16.11.1994, je začetek postopka po prvem odstavku 67. člena ZTPDR zastaral. Najpozneje 16.11.1994 je direktor kot pristojni organ izvedel za dejanje in storilca.
Pravna podlaga je za vsako pogodbeno obveznost (tudi za pogodbo o zaposlitvi) na podlagi 51. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/75 do 57/89) pomemben sestavni del pogodbe. Od nje je namreč odvisen obstoj pogodbe tudi po tem, ko je bila pogodba pravnoveljavno sklenjena in realizirana. Če pravna podlaga kasneje odpade, pogodba preneha veljati.
ZTPDR člen 58, 58/1, 59/1-2. ZDR (1990) člen 88, 89. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti - nezakonito razpolaganje s sredstvi podjetja
S tem, ko je tožnica zamenjala slipe kreditnih kartic za denar, zaupan ji v službi, je z njim nezakonito razpolagala. V 13. točki 64. člena pravilnika (nezakonito razpolaganje s sredstvi podjetja) je opredeljena takoimenovana tatvina rabe, ki vsebuje dvoje kršitev normativno zavarovanih dobrin in sicer pravico uporabe sredstev podjetja in posebnega odnosa zaupanja med delavcem in delodajalcem.
nedopustna podlaga - zadolžnica - delovno razmerje pri delodajalcih - pravica do razlike plače - plača in drugi prejemki - znižanje osebnega dohodka
Ker je v 62. členu Ustave posredi kogentno določen način in postopek za pravno veljavno odstopanje od osnovnega osebnega dohodka, ima to določilo značaj prisilno pravnega predpisa. Tožena stranka oziroma njena pravna prednica na podlagi teh kriterijev ni sprejela nobene odločitve, kot jo zavezuje drugi odstavek omenjenega določila, zato tudi izdane listine niso imele dopustne podlage. Zato jih po presoji revizijskega sodišča ni mogoče pravno upoštevati (52. člen ZOR).
Ob neizpodbijani ugotovitvi, da gre za molk organa, ko torej upravnega akta ni, kar pomeni, da izvršba sploh še ni mogoča, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da zahteva, kot odložitev izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe v upravnem sporu, ni utemeljena.
ZPP (1977) člen 332, 332/1-4, 354, 354/2-6, 365, 365/2.
sodba zaradi izostanka - pritožba - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - pogodba o delu - odprava napak - jamčevalni zahtevki
Pritožbeno sodišče, ki preizkuša sodbo zaradi izostanka zaradi vložene pritožbe, mora po uradni dolžnosti paziti tudi na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.
S tožbeno navedbo, da je tožena stranka pogodbena dela iz podizvajalske pogodbe izvedla nekvalitetno, z neprimernimi materiali in napak ni odpravila, zaradi česar je morala tožeča stranka dela ponovno izvesti z drugim izvajalcem je tožeča stranka navedla vsa dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka na plačilo tolarske protivrednosti 82.300,00 USD. Vprašanje izostanka graje oziroma njene nepravočasnosti je obrambno sredstvo jamčevalnega zavezanca, ki ga mora zatrjevati tožena stranka.
ZUP (1986) člen 126, 267, 267/1, 267/2, 267/3, 267/4, 267/5. ZUS člen 35, 35/2, 59, 59/2.ZDen člen 69, 69/3, 69/4.
ničnost odločbe - izdaja odločbe brez zahteve stranke - poravnava
Če je stranka vložila denacionalizacijsko zahtevo, potem pa je bila sklenjena poravnava, na podlagi katere je bila izdana denacionalizacijska odločba, s katero je bil postopek končan in je ta odločba dokončna in pravnomočna, pomeni, da ni podan ničnostni razlog iz 4. točke 267. člena ZUP, to je zato, ker bi odločbo izdal organ brez zahteve stranke (126. člen ZUP), stranka pa pozneje ni izrečno ali molče v to privolila. Sodišče prve stopnje je zato bistveno kršilo določbe postopka.