Rok iz 3. odstavka 113. člena ZPP (1977) velja le za nepopolne vloge, ki jih ni mogoče obravnavati. Telegramska pritožba v tej pravdni zadevi je vsebovala vse potrebne sestavine za njeno obravnavanje. Tudi neobrazložena pritožba je namreč popolna pritožba v smislu 1. odst. 351. člena ZPP (1977). Dopolnitev pritožbe, ki je bila sicer vložena v roku 3 dni, vendar po izteku pritožbenega roka, ne more podaljšati pritožbenega roka iz 1. odstavka 348. člena ZPP (1977).
krajevna pristojnost - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
ZOR člen 73, 454, 454/1, 552, 552/1. ZTLR člen 33.
oblika pogodbe - ustna pogodba - realizacija pogodbe - konvalidacija - izpolnitev pogodbene obveznosti - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - lastninska pravica na nepremičnini - menjalna pogodba - prodajna pogodba
Toženec je svojo pogodbeno obveznost v celoti izpolnil, saj je na tožnikovi parceli zgradil vodnjak in ga je tožniku prepustil v posest. Tožnik pa je svojo pogodbeno obveznost izpolnil le v pretežnem delu, prepustil je tožencu posest na dvorišču in gospodarskem poslopju, dopustil je, da je toženec to gospodarsko poslopje podrl in zgradil garažo, ni pa izstavil zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi toženec z vpisom v zemljiško knjigo pridobil tudi lastninsko pravico. Ker je ustno sklenjeni dogovor zaradi realizacije konvalidiral in pomanjkanje predpisane obličnosti zato ni več ovira za njegovo veljavnost, je tožnik dolžan svojo pogodbeno obveznost izpolniti tudi v še preostalem delu in izstaviti zemljiškoknjižno listino.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20905
KZ člen 169, 169/1.ZKP člen 420, 420/2.
stek - idealni stek - navidezni idealni stek - razžalitev - naklep - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ne drži, da obsojenčev naklep glede kaznivega dejanja razžalitve po 1. odst. 169. čl. KZ ni obrazložen, če je v razlogih pravnomočne sodbe pojasnjeno, da je obsojenec oškodovanki z zavestjo, da bo prizadel njeno dostojanstvo, zbil očala z obraza, ter s tem izrazil nespoštovanje in njeno podcenjevanje.
krajevna pristojnost - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
Ker KZ izrecno določa, da se kazen zapora prestaja v zavodu za prestajanje kazni zapora ter da se pri pogojnem odpustu obsojenec odpusti s prestajanja kazni, je logičen zaključek, da pogojni odpust ni oblika prestajanja kazni zapora. Iz tega razloga se čas pogojnega odpusta ne všteje v kazen, izrečeno po 47. in 2. odst. 48. čl. KZ.
Da se čas pogojnega odpusta ne všteje v novo enotno kazen, je razvidno tudi iz določbe 6. odst. 110. čl. KZ. Ta določba bi bila nesmiselna in se nikoli ne bi mogla uporabiti, če bi se pri preklicu pogojnega odpusta tudi čas pogojnega odpusta štel kot čas prestajanja kazni, saj bi bila pri takem tolmačenju zakona v času preklica pogojnega odpusta - po njegovem preteku - kazen vedno že v celoti prestana. Po prestani kazni pa pogojnega odpusta ni mogoče preklicati.
pristop k dolgu s prevzemom premoženjske celote - pobot terjatev v stečajnem postopku - prepoved pobota po 118. členu ZPPSL
Prenos celotne dejavnosti na drugo osebo, vseh zalog, ki omogočajo nadaljevanje prenešene dejavnosti, vseh delavcev in vseh pogodb, izhajajočih iz prenesene dejavnosti, je prenos dela premoženjske celote, ki ima za posledico, da odgovarja za dolgove dotedanjega imetnika poleg njega in solidarno z njim tudi prevzemnik.
Prepoved pobota po 118. členu ZPPSL se nanaša tudi na primere, ko cesionar šele s cesijo postane upnik stečajnega dolžnika.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti pri razlagi kršitve kazenskega zakona ne izhaja iz dejanskega stanja, ugotovljenega v pravnomočni sodbi, ampak iz lastne in drugačne presoje odločilnih dejstev, gre za uveljevljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitost ni mogoče vložiti. Kršitev kazenskega zakona je namreč podana le, ko je sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, nato pa napačno uporabilo materialno pravo.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-8, 8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje društva za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.člena ZKLD - opustitev ovadbe
Če je v opisu kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD navedeno, da je šlo za tri oborožene bandite, ki naj bi jim obsojenec pomagal, s tem ni podan zakonski znak, da gre za podpiranje društva, ki mu je cilj izvrševati zločine iz 2. člena ZKLD. Navedena slabšalna oznaka namreč ne more nadomestiti manjkajočega zakonskega znaka.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnikov in zapisniki
Ne gre za protispisno ugotovitev prvostopnega sodišča, da je obdolženec priznal, da je storil očitano kaznivo dejanje, saj v razlogih prvostopnega sklepa ni navedeno, da je obdolženec priznal, da je storil očitano kaznivo dejanje, pač pa je navedeno, da je dejanje priznal in natančno opisal okoliščine, ki so ga do tega privedle.
denacionalizacija stanovanjske hiše - ugotavljanje vrednosti podržavljene nepremičnine
Po določbi 2. odstavka 44. člena ZDen se vrednost stanovanjske hiše ugotovi na način, ki je predpisan s pravilnikom o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Ur.l. SRS, št. 25/81). Skladno z določbo 6. odstavka 44. člena ZDen se, če sedanje vrednosti premoženja iz prejšnjega odstavka ni mogoče ugotoviti, ta oceni po merilih, določenih s predpisom iz 1. odstavka 85. člena ZDen, če ta zakon ne določa drugače.
pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - postopek s pritožbo - vročitev pritožbe višjemu državnemu tožilcu - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - dovoljenost pritožbe zoper sodbo sodišča druge stopnje
Za dovoljenost pritožbe na sodišče tretje stopnje ne zadošča, da je sodišče druge stopnje opravilo obravnavo in določena dejstva drugače ugotovilo, ampak mora sodišče na podlagi novo ugotovljenih dejstev spremeniti dejansko stanje kaznivega dejanja.
Ker je bila sodba pravilno vročena toženčevemu pooblaščencu, okoliščina, da je toženec za sodbo izvedel šele kasneje, na tek pritožbenega roka ni vplivala.
ZOR člen 173, 177, 177/2. ZTVCP člen 19, 19/1-3, 19/2, 41, 41/1, 41/2, 45, 103.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - izključna krivda oškodovanca
Ob ugotovljenem dejanskem stanju sta sodišči prve in druge stopnje pravilno navedli določilo 173. člena ZOR, po katerem je za škodo, ki nastane v zvezi z nevarno stvarjo, odgovoren imetnik nevarne stvari, razen če se oprosti odgovornosti. Toda v konkretnih okoliščinah nista pravilno presojali tožnikove krivde za nesrečo in nista utemeljili dejstva, da gre za okoliščine iz drugega odstavka 177. člena ZOR, po katerem je za nesrečo kriv izključno tožnik sam.
valutna klavzula - izpolnitev obveznosti v domači valuti
Zakon o Banki Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91) določa, da se obveznosti, sklenjene v Republiki Sloveniji med domačimi osebami izvršujejo v domači valuti, če zakon ne določa drugače (71. člen). Zato v obravnavani zadevi, ko so pravdne stranke domače fizične osebe in je bilo posojilo dano v Kopru, tožbeni zahtevek za plačilo v tuji valuti ne bi bil utemeljen.
Pravilo o predpostavljeni krivdi (prvi odstavek 154. člena ZOR) in pravilo o domnevi vzročnosti pri objektivni odgovornosti (173. člen ZOR) prelagata dokazno breme na povzročitelja škode zgolj glede krivde (prvi odstavek 154. člena ZOR) oziroma vzročnosti (173. člen ZOR), ne pa tudi glede ostalih elementov odškodninskega delikta.
Poklicni varnostnik mora ravnati profesionalno, kar pomeni, da mora biti pripravljen tudi na napadalna dejanja in usposobljen nanje reagirati tako, da napadalca po nepotrebnem ne poškoduje.